Zaposlovanje mladih v lokalnem okolju Zaključek pilotnega projekta na področju zaposlovanja mladih

29 Avg2018
1,294

AJDOVŠČINA – Inštitut za mladinsko politiko zaključuje dvoletni pilotni projekt “Lokalno partnerstvo za povečanje zaposlovanja mladih na lokalnem trgu dela”, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Projekt, ki je potekal v dveh občinah (v Ajdovščini in Sežani) je na eni strani vzpostavil in izoblikoval delovno telo Lokalno partnerstvo, sestavljeno iz lokalnih akterjev, ki se ukvarjajo s širšim spektrom naslavljanja problematike zaposlovanja mladih. Na drugi strani, pa je projekt mladim udeležencem omogočil usposabljanje, ki je bilo sestavljeno iz treh stopenj usposabljanja in je mlade pripravilo na nadaljnjo poklicno pot.

Ena izmed njih je bila tudi Mihaela Žakelj, mlada udeleženka, ki je s pomočjo projekta in lastnim predanim delom prišla do zaposlitve. Aktivno se je udeleževala uvodnih usposabljanja in v nadaljevanju opravila tudi usposabljanje na delovnem mestu.

Mihaela, kako si izvedela za projekt “Lokalno partnerstvo za povečanje zaposlovanja mladih na lokalnem trgu dela” in zakaj si se mu pridružila?

Za projekt »lokalno partnerstvo za povečanje zaposlovanja mladih na lokalnem trgu dela« sem izvedela preko obveščanja fakultete (CERŠ). Takrat sem bila še absolventka. Opis se mi je zdel zanimiv, teme so mi bile blizu. Na internetu sem potem preverila predavatelje, ki so se mi zdeli smiselno izbrani in glede na opis kredibilni za predavanje o dodeljeni temi. Enega izmed predavateljev sem tudi poznala, Blaža Zupana, sicer profesorja na Ekonomski fakulteti.

Kot smo že omenili si aktivno sodelovala na uvodnih usposabljanjih, ki jih je Inštitut za mladinsko politiko pripravil v sklopu omenjenega projekta. Kakšna nova znanja si na usposabljanjih pridobila, so bila zate koristna?

Kot sem že omenila, teme so mi bile zanimive. Najbolj sem uživala pri retoriki, pa pri coaching-u, to še sedaj uporabljam na delovnem mestu. Delavnica o podjetništvu mi je ostala v spominu predvsem zaradi »mindseta«, da je znanje, ki ga potrebujem na voljo le »tri klike stran«. Pa prva delavnica, motivacijska kot so ji rekli, Luka Manojlovič, da ti predstavi možnosti kaj vse se da, če je volja.

Nasploh so mi usposabljanja prinesla motivacijo in samozavest, to je po moje največji doprinos delavnice in ki ga mlad brezposeln človek potrebuje. Tudi pogovor z ostalimi soudeleženci, ki so v isti ali približno enaki situaciji je dobrodošel.

Meniš, da bi moralo biti mladim ob koncu ali celo v času študija ponujenih več podobnih usposabljanj, kjer mlad posameznik krepi svoje kompetence, ki nujno ne izvirajo iz izbrane študijske poti?

Usposabljanje takoj po študiju je dobra priložnost, ker ko si brezposeln si dejansko postavljen pred dejstvo sistema trga delovne sile in si bolj »z glavo pri stvari«. Dokler si znotraj izobraževalne institucije te profesorji spodbujajo, ko izstopiš iz njega pa se moraš znajti sam. Vsak se potem seveda znajde po svoje, če imaš pomoč pri tem, pa še toliko bolje.

Kakšen stik z realnim svetom zaposlitve si sama dobila v času študija? Ti je fakulteta omogočila vpogled v dejanski svet ekonomije ali si bila predvsem sama tista, ki si iskala načine, da pridobiš prve delovne izkušnje?

V času študija ima Ekonomska fakulteta znotraj programa trženje vrsto projektov, ki študente sili k sodelovanju s podjetji. Gre po večini zgolj za sodelovanje z njimi pri pridobivanju informacij, ne za samo delo. Zato se študentje poslužujejo študentskega dela. Sama sem to koristila že v dijaških letih in kasneje tudi v študijskih, predvsem v času absolventskega staža.

Bi pa na tej točki poudarila, da se na fakulteti veliko naučiš od profesorjev, od načina kako razmišljajo, preko njihovih zgodb spoznaš kaj jih je pripeljalo do določenih odločitev. To je ta vrednost, ki jo dobiš z obiskom predavanj. Mindset, ki ga ima profesor se pač težko pridobi iz knjig npr. Ekonometrični modeli. Iza Login je dobro povedala na eni izmed delavnic »ne si delat zapiskov, to vam bom poslala, učite se od telesa«.

V sklopu projekta » Lokalno partnerstvo za povečanje zaposlovanja mladih na lokalnem trgu dela« si opravila usposabljanje na delovnem mestu v podjetju Poclain Hydraulics d.o.o.. Kaj ti je usposabljanje na delovnem mestu dalo, zakaj je tovrsten uvod v delo dobrodošel?

Tako je. Preko kariernega centra CERŠ sem videla, da pri omenjenem podjetju zaposlujejo. Poslala sem prošnjo za prakso, razložila za kater projekt gre in na katerem področju se želim preizkusiti. Hitro so mi odgovorili, prišla sem na razgovor in v mesecu decembru, dober mesec po uvodnih usposabljanjih, sem začela s prakso. Bila sem v  oddelku razvoja in trženja, pod mentorstvom mag. Primoža Pangeršiča. Delo tam mi je dalo vpogled na B2B trg, osnove projektnega vodenja, dinamiko znotraj kolektiva na delovnem mestu, sodelovanje s sodelavci… Predvsem sem spoznala kulturo in spoštovanje med njimi, način kako odreagirati v kriznih situacijah. Največ sem se verjetno naučila prav od svojega mentorja, predvsem mehkih veščin. Dobila sem določeno samozavest in samo-vrednost.

Po končanem usposabljanju so ti na delovnem mestu ponudili tudi zaposlitev, drži? Kako to, da se nisi zaposlila pri njih?

Drži. Ponujenega delovnega mesta sem se izjemno razveselila, saj sem se tam dobro ujela, tako z nadrejenimi kot tudi z ostalimi sodelavci. Tudi s samim delom nisem imela večjih težav. Skoraj istočasno pa sem dobila tudi razgovor na Etiketi d.d. Tam so mi ponudili res širok spekter možnosti dela. Gospa iz kadrovske mi je ponudila možnost še enega obiska podjetja, da sem se lažje odločila, razkazala mi je proizvodnjo in še enkrat razložila vse detajle.

Povsem me je pritegnil opis dela in panoga znotraj katere delujejo. Etiketa d.d. namreč izdeluje etikete vseh vrst, za farmacijo, kozmetično industrijo, avtomobilsko industrijo, pa vinske etikete in etikete za vodo. S transferji oskrbujemo prestižne nogometne klube in reprezentance. Skratka našla sem se, videla priložnosti, kje lahko s svojim delom doprinesem skupnim ciljem Etikete.

Torej so v sosednjem podjetju tudi prepoznali tvoje atribute in obenem izkoristili možnost, da pridobijo mlado in zagnano delovno silo v svoje okolje. Kako si se znašla v novem delovnem okolju? Kako dolgo je potekal čas uvajanja v delo?

To bi mogli njih vprašat (smeh). Ja, na koncu so verjetno vse pridobljene izkušnje, izobrazba, certifikati in priporočila imeli določeno težo.

Uvajanja v samo delo je bilo nekaj ur, mogoče en delovni dan (smeh). Dejstvo je, da tam oddelka za marketing ni bilo. To delovno mesto je bilo bolj pionirske narave , kar so mi tudi že v začetku povedali. Je bilo pa tu ključno vodenje. Nadrejeni, direktor družbe Primož Kokalj, je tu opravil izjemno delo. In pa prenos znanja in informacij od sodelavcev in njihovo sodelovanje. Za uspeh trenutno vidim sledeče: vrednote, pravilen pristop k delu in prenos znanja ter informacij s strani nadrejenih in sodelavcev.

Trenutno delaš v oddelku za marketing in oglaševanje v podjetju Etiketa d.d..  Kaj je zate, kot mlado osebo, ki je prišla na svoje novo delovno mesto pomembno, kaj je ključno, da se počutiš dobro na delovnem mestu in, da z delovnim mestom tudi rasteš?

Na novem delovnem mestu, še posebej ob prvi zaposlitvi, mlad človek potrebuje samo malo samoiniciativnosti in na drugi strani človeka, ki verjame vanj. No, jaz imam oboje. Primož Zupan, takrat idea manager pri podjetju Halcom d.d. je nekoč dejal »ni napačnih idej, so samo napačno vodene ideje«, ki kaže na to, da je od načina vodenja odvisno marsikaj.

Zaenkrat verjetno še niti sami ne vemo kam ta vlak pelje. Kot rečeno, marketing šele vzpostavljamo. Se pa že kažejo izjemno široke možnosti in to mi je všeč. Tako da, za prihodnost se nimam česa bati, idej in inspiracije je dovolj. Ambicioznosti tudi ne manjka. Sama imam zase velike načrte, direktor pa verjetno še večje (smeh).

Kaj je bilo v tvojem primeru ključno,  da si v relativno kratkem času dobila zaposlitev, ki ti je v veselje? Kaj je po tvojem mnenju pomembno za mladega posameznika, ki zaključi proces izobraževanja in želi začeti svojo poklicno pot? Imaš kakšen nasvet za sovrstnike, ki še iščejo možnosti in priložnosti za zaposlitev.

Hm, relativno kratkem času? (smeh) Seveda bi si želela službo še prej. Denimo že v času absolventskega staža. Vendar so stvari na katere je vredno čakati in to delovno mesto je eno izmed njih.

Sovrstnikom, ki še iščejo službo želim, da jim ne zmanjka volje in poguma. Da se iskanja zaposlitve lotijo aktivno, ne pasivno. Pošljite življenjepis, video predstavitev v podjetje, ki vas zanima. Tudi če nimajo razpisanega prostega delovnega mesta. Postavite svojo spletno stran, to je bila moja ideja, a sem prej dobila zaposlitev (smeh). Naj vidijo, da imate željo, voljo, strast do dela. Na razgovoru pa ne pozabite na nasmeh.

Inštitut za mladinsko politiko bo tudi v prihodnje skrbel za spodbujanje področja zaposlovanja mladih in razvoja novih možnosti zanje.

Vabljeni, da nas spremljate na naši spletni strani in na Facebooku.

Vir in foto: Inštitut za mladinsko politiko

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Intervjuji

Sorodni članki

Avtorji