Poligon za varne padce

14 Avg2018
1,044

LJUBLJANA – Zavod Bob pripravlja poligon za varne padce. Kaj to je izveste v prispevku.

Mladi:
Jera: »Ko skočiš in padeš, da te ne boli al neki takega. Tisti otroški bazeni, ki so polni mehkih žogic.«
Anja: »To nekaj vadiš. V šoli smo imeli en kolesarski poligon, ko smo se pripravljali na kolesarski izpit. Na taki na tla narisani majhni progici smo imeli take majhne prometne znakce, da smo se učili in vadili. Kot igrica za hec, potem pa smo šli na cesto zares.« Zala: »Pa pri telovadbi so nam po telovadnici postavili zapreke, da smo morali lest pa plezat pa hodit po gredi.«
Miha: »Vozniki grejo na nek poligon za varno vožnjo, da vozijo nevarne situacije, na primer nenadoma pri veliki hitrosti v ovinku začne škropit voda na cesto in te kar odnese. Ampak se zaletiš v gumo in to je varno.«
Rok: »Varni padci se vadijo pri borilnih veščinah. V telovadnici so na tleh blazine. In tisti, ki trenirajo, se učijo, da ko padejo, v bistvu takrat naredijo na tleh na pol preval čez eno ramo in spet hitro vstanejo. Ne priletijo na glavo.«
Tjaša: » Meni se zdi, da imajo vojaki poligone, a veš, tiste hlode v blatu in lesene stene pa pač za streljat. Sam ne vem, če je to varno. Mogoče je bolj varno kot taprava vojna. Pač vadijo. Je zares, sam ni čist zares.«
Seba: »Men se ta poligon za varne padce sliši kot neki za geriatričarje, hahaha.« Amir: »Ej, a ni poligon pri matematiki mnogokotnik? Potem bi lahko razložili, da je mnogokotnik nečesa, kar je nevarno, sam da je varno, ko pademo, phahahaha, modeli.«

Mi odgovarjamo:
PoligonZaVarnePadce je projekt (»Kaj je to projekt?«) mladinskega sektorja (»Sektorja?«).
Odvija se na LivadiLab. (»?«)
Tam ni nujno zaprek iz hlodov in blata, hkrati pa tudi ni nujno, da jih ni.
Ni nujno nenadnih nalivov, vendar tudi ni nujno, da jih ni. Jao.
Projekt se odvija v tančici teme in slabe vidljivosti, dobesedno, pri nekaterih udeležencih in izvajalcih brezpogojno, pri drugih spet le pogojno.
Ker na projektu delamo skupaj z našimi slepimi in slabovidnimi prijatelji. Na Livado se pripeljejo z avtobusom in nato nekaj sto metrov peš. Izstopiti iz avtobusa na pravi postaji, najti dostop na PST, prehoditi PST do Livade, točno videti vstop na Livado … je zanje že takoj cel projekt.
Od tod dalje se ne ne prevrniti preko odložene hlodovine in klopi na vstopni točki, se ne zaleteti v razstavne panoje prav tam, ne zdrsniti v blatu, ne zaiti v goščo in travnik, najti sravbo.

Zato junija skupaj s slepimi žagamo – bomo kasneje prazložili, kako to še ni Poligon za varne padce, vendar tudi že je – čisto resno tudi slepi žagajo (!) in to tako, da z očmi gledajo stran, mi pa (in zlasti punce) kar naprej vreščimo Pazi! in Jaz tega ne morem gledat!, lupimo in špičimo kole iz smrekovine, s težko rovnico delamo v barjanska tla luknje, v katere nato z macolo nabijemo ošpičene kole, no fantje jih, ker punce že s težavo samo izrečemo nabiti kol z macolo. Napeljemo vrvico od kola do kola.
In že se naši slepi prijatelji držijo za vrvico, ob kateri samostojno potujejo po Livadi. Tudi mi se včasih igramo slepce. Dobimo prevezo preko oči, Edo pa nam posodi svojo palico, ki ima celo kolesarski zvonček!’  Čisto odštekano, kako videč človek postane v taki novi vlogi nemudoma izgubljen, tudi vrvica mu ne pomaga, navadna hoja pa se zdi neverna na življenje in smrt. Slepi Edo pravi, da se na Livadi orientira s pomočjo prasketanja ognja. Ko ogenj ugasne, pa bolj težko. Edo sliši, da ogenj ugasne, še preden Matjaž opazi, da je ogenj ugasnil. To sta Matjaž in Edo ter njune zgodbe ob četrtkovih večerih okrog mesnega žara, zato zvenijo bolj lovsko. Na primer kako sta kolesarila s tandemom in je slepi Edo opozoril videčega Matjaža, da se približujeta luknji, ker je začutil prihajajoči hlad in slišal spremembo zvoka. Včasih v zgodbah nastopajo tudi medvedi in hladilniki sredi gozda.

Skupaj načrtujemo naslednji korak: na kolih bodo pritrjene QR kode, povezane z informacijskimi paketki nekje v virtualnem oblaku internetnega vesolja. Slepi in tudi videči bodo s pomočjo take rešitve dobili možnost, da preko prislonjenega pametnega telefona poslušajo interpretacije objektov in vsebin na Livadi. Neandertalski koli in IT 21. stoletja z roko v roki za domovino in Livado naprej.

Ovire niso namenoma postavljene, vendar še bodo, saj načrtujemo tudi poligon čutil za slepe in slabovidne ter za videče s prevezo čez oči.
Kdaj in kako to vse bo ter o tem, kako tudi učni poligon še ni čisto Poligon za varne padce, čeprav tudi že je, pa izveste ob prihodnjem javljanju s terena, kajti mi tukaj do naslednjič naredimo piko.

Vir in foto: Zavod Bob

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Lokalno Novice Projekti

Sorodni članki

Avtorji