Komu pa naše mesto služi?

05 Apr2018
1,088

MARIBOR – V Mariboru je v mesecu marcu 2018 potekal Festival sprehodov, kar je bila odlična priložnost, da se ob različnih temah v skupinah sprehodimo po mestu. Tudi s Stopinjami mesta. Ta pa ni bil klasičen sprehod odkrivanja kulturne dediščine našega mesta, niti odstiranja zanimivih zgodb prostorov in ljudi, ali odpiranja kakih sicer zaprtih vrat. Želele smo sprehod, na katerem bi lahko s prisotnimi spregovorile_i o zadevah našega mesta. Mesto namreč niso le zgradbe in ceste, mesto smo ljudje, ki v njem bivamo – zgradbe in ceste pa načrtovane z mislijo, da funkcionalno zadovoljujejo potrebe tam živečih.

DSC_2405

O Koroški ulici je že dolgo veliko govora, konkretnih dobrih učinkov pa žal ni. Postojanko smo zapustile_i s konsenzualno sprejetim zaključkom, da ima ulica velik potencial za mesto, a se k reševanju ne pristopa dovolj celostno in resno.

DSC_2418

Nato smo problematizirale_i nakupovalno središče, postavljeno le pljunek proč od nekdaj pestrega mestnega dogajanja Gosposke ulice. Ta je nekaj desetletij nazaj predstavljala glavno trgovinsko ulico, danes pa se vsebine menjujejo hitreje kot letni časi. Obudile_i smo spomine na nekdaj pestro ponudbo in spregovorile_i o principih delovanja in gradnje nakupovalnih centrov, ki, če so postavljena preblizu, mestna središča ropajo življenja. Kot tukaj.

Nagovorile_i smo tudi uboj kinematografije v mestu. Po drugi svetovni vojni je bilo v Mariboru kar osem kinodvoran, v zadnjih desetletjih 20. stoletja pa štiri dobro ustaljene. Trenutno nekomercialne kino dvorane nimamo, imamo pa kino-zabaviščne komplekse. Kina v centru mesta ni uničila ne televizija ne video, ampak Kolosej. Pred njegovo izgradnjo je bilo mesečno v Udarniku okoli 4000 gledalk_cev, nato le 400. Prostori Kina Udarnik so se 2010 ponovno začeli polniti s kinematografsko in drugo vsebino, zgodbe je bilo žal konec. Sedaj se tam spet začenja nova.

DSC_2429

Dobršen del sprehoda je bil namenjen premisleku o javnih prostorih, kjer bi se naj odvijalno javno življenje, ne pa da tudi ti podlegajo komercializaciji in potrošnji. Javni prostor je prostor političnega, družbenega in ekonomskega življenja in tako igra ključno vlogo v tvorjenju družbe – je samoorganiziran javni servis ljudi, kjer se izmenjujejo ideje in izkušnje ter oblikujejo vrednote. Tako kot družba se javni prostor kot temelj družbenosti stalno sooča s problemi. Včasih je javni prostor obvladovala cerkvena oblast, danes pa največje grožnje predstavlja sistem neoliberalne politike, ki individualizira in s tem razkraja družbo, javni prostor pa si podreja zavoljo trženja. Krčenju javnega prostora zaradi širjenja profitnih dejavnosti smo priča širom centra mesta, pa marsikje drugje, ko se predvsem gostinski lokali širijo na trge in ulice.

DSC_2423 copy

V sociologiji se uporablja termin tretjega prostora. Ljudje del svojega življenja, če imamo to srečo, preživljamo v službi, del doma. Tretji prostor pa so prostori, ki nudijo možnosti aktivne participacije v lokalni skupnosti. Gre za varne javne prostore, kjer naj bi se redno, prostovoljno odvijala neformalna srečanja zunaj družinskega in službenega okolja. Ulice, trgi, pivski vrtovi, parki, kavarne, pošte, gostilne in ostali podobni prostori so vitalni del družbe in skupnosti, saj zagotavljajo temelje za delujočo demokracijo in spodbujajo socialno enakopravnost, izenačenje statusa ter politike od spodaj navzgor, javno združevanje ter podporo posameznicam_kom in skupnosti. Gre za ključne predispozicije in hkrati gradnike neformalnega javnega življenja, ki pa so danes zelo na udaru. Žal s težavo govorimo o tretjih prostorih, kjer bi se vse zgoraj našteto zares dogajalo, saj smo ljudje zaradi sistema, v katerem živimo, preusmerjeni v »nesmiselna početja«, namesto da bi se politično aktivirali v svojem bivanjskem okolju. No, svetla izjema so Samoorganizirane četrtne in krajevne skupnosti, ki pravzaprav združujejo vse našteto, le da do množičnega angažmaja prebivalk_cev zaradi prežetosti z neoliberalno logiko žal še ni prišlo.

DSC_2437

Na trgu Leona Štuklja smo govorile_i o neposrečenem zasledovanju projektnih načrtov njegove prenove. Cilj je bil ustvariti enovit in homogen prostor, ki bo privlačen za ljudi in dovolj prilagodljiv, da bo omogočal odvijanje raznih mestotvornih in kulturnih dejavnosti. Deloval naj bi kot povezava starega mestnega jedra z novim delom mesta. Trg bi naj bi postal dnevna soba mesta, pa je žal postal območje, katerega večina, če že res mora, prečka kar se da hitro. Osiromašenost urbane opreme daje občutek, da gre še vedno za tranzitni prostor, ne pa za mesto srečevanja in druženja, razen ob organiziranih dogodkih. Tukaj se življenje samo po sebi ne dogaja, mestotvorna funkcija trga je skoraj ničelna. Načrti niso bili uresničeni. Pritlični deli stavb, ki obkrožajo trg, ostajajo brez dopolnjujoče vsebine, ostale ideje revitalizacije tega dela mesta so pozabljene – tudi v bivši SDK se Umetnostna galerija še ni uspela preseliti.

Po poti na Lent smo sprehajalke_ci odprle_i še debato o začasni rabi prostorov, o rabi javnih površin ter možnosti izboljšav na tem področju. Za konec je ostala predvidena ureditev Lenta. Projekt je nastal v času priprav na EPK. Lent bi tako predstavljal ključno kulturno-umetniško stičišče z novo Umetnostno galerijo, kar pa bi smiselno pospremila celostna preureditev območja ob reki in nova lesena brv čez njo. Danes, 6 let kasneje, je Lent bolj ali manj enak, projekt obnove je še vedno v zraku. Iz celovite rešitve, za katero je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, je načrt izpeljati le posamezne dele. Vprašanje je, ali bodo deli, iztrgani iz konteksta, sposobni zasledovati začrtano celovito idejo. Najbrž je tudi popolnoma nespametno posekati vsa drevesa ob nabrežju in postaviti 21 metrov širok in 550 metrov dolg lesen podest. Maribor – nekdaj očitno zeleno mesto, najbrž to več noče biti.

DSC_2448

Včasih so arhitekturne in urbanistične rešitve narejene z mislijo na uporabnike, v večini primerov pa so žal le odraz odtujenega arhitekturnega ali urbanističnega načrtovanja. Sprehod – tudi tokratni, pa je bil odlična platforma, da s sokrajankami_i na licu mesta nagovorimo teme, ki se nas še kako tičejo.

Stopinje mesta: Kaja Fiedler, Kaja Vidovič in Brina Fekonja
Foto: Jesús Fernández Santander

Vir in foto: Pekarna Magdalenske mreže, Mladinski informacijsko-svetovalni center INFOPEKA, Ob železnici 16, 2000 Maribor, 02 300 68 50, 041 481 246, infopeka@infopeka.org

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Mnenja

Sorodni članki

Avtorji