KAJ JE ŠILA?
Danes lahko z veseljem opazimo, da že velik delež mladih med 15 in 30 letom ve, kaj je ŠILA, skoraj vsak ima prijatelja ali prijateljico, ki je kdaj bil ali bila šilar ali šilarka. Morda so obiskovali, ali pa še obiskujejo srednjo šolo, kjer je dejavnost prisotna in so gledali svoje sošolce in sošolke nastopati. Morda so videli kak nastop šilarjev v svojem lokalnem mladinskem centru, v knjižnici ali pa vsak petek redno obiskujejo tekme. Za več kot tisoč mladih iz vse Slovenije pa lahko rečemo, da so aktivno več let obiskovali redne šila delavnice – te mlade v naši organizaciji ljubkovalno imenujemo kar šilarji. Iz vrst šilarjev tudi v veliki večini, če ne kar v celoti, izhajamo tudi tisti, ki smo že zaključili srednjo šolo, marsikateri pa tudi že študij, nekateri med nami pa celo doktorat in smo še vedno del te prečudovite zgodbe.
ŠILA
Za tiste, ki pa nas še ne poznajo: ŠILA oziroma Šolska impro liga je program, ki približuje gledališko improvizacijo oziroma impro srednješolcem. Naši mentorji izvajajo redne tedenske delavnice oziroma vaje za srednješolce v Ljubljani, Kranju, Kamniku, Novi Gorici, Mariboru, Celju pa tudi drugod po Sloveniji. Vaje potekajo večinoma v okviru obšolskih dejavnosti v srednjih šolah, pa tudi v dijaških domovih, mladinskih in četrtnih centrih in na splošno povsod, kjer se pojavi interes. ŠILA je tako v svojih 20 letih obstoja postala pravi mladinski fenomen, subkultura in za mnoge izmed nas, način življenja. Nekateri, ki nas še ne poznajo, so zagotovo že slišali za ŠILINO starejšo sestro, Impro ligo, ki je tudi naš projekt. Vendar pa kljub pogostim predstavam, da je impro le nekaj, kjer se “eni tam hecajo na odru”, gre pri impro gledališču za mnogo več.
KAJ JE IMPRO?
Improvizacijsko gledališče je oblika gledališča, v katerem improvizatorji/igralci, improvizatorke/ igralke ne uporabljajo vnaprej pripravljenega besedila-scenarija, kostumografije ali scenografije. Nastopajoči ustvarjajo torej tukaj in zdaj, kot navdih za prizore oz. zgodbe pa služijo predlogi gledalcev. Skupinsko ustvarjanje zgodb, ki še ne obstajajo, je vznemirljivo tako za gledalce kot improvizatorje.
ŠILA
Improvizatorji se naučijo sodelovati s skupini, naučijo se javnega nastopanja, kreativnega reševanja problemov. Predvsem pa se ne ustavijo ob prvi (lastni ali skupni) napaki, temveč jo spoštujejo in jo vzamejo kot učno izhodišče, iz katerega gradijo svoje znanje naprej. Preko ogrevalnih in gledaliških iger mentor, skupina, oblikuje skupinsko zaupanje. S tem se ustvari varno okolje, ki omogoča in spodbuja posameznika, da prevzema odgovornost za lasten doprinos v predstavi hkrati pa goji odgovornost tudi do kolektiva. Oblike, formati, v katerih se lahko kolektivno improvizira zgodbe so raznoliki: od kratkih impro tekem, do celovečernih impro predstav, do konceptualnih eksperimentov in uličnih performansov.
Omenjena osnovna načela improvizacije so tudi v jedru aplikativne rabe impro gledališča, ki jo razvijamo in gojimo v Društvu IMPRO. Mentorji, ki se izobražujejo v okviru programa Bodigatreba se tako naučijo pedagoških vidikov in rab šila igric in disciplin. ŠILA mentorji namreč ne učijo šilarjev le kako postati improvizatorji, ampak skrbijo tudi za njihove komunikacijske veščine, psiho-socialni razvoj, spodbujajo njihovo kreativnost, sposobnost sodelovanja v skupini, samozavest in še in še.
ZGODOVINA
V Sloveniji so veščine in znanja o impro gledališču prinesli in predajali ustvarjalci Gledališča Ane Monro, njihovi učenci pa so skupaj s pomočjo KUDa France Prešeren, začeli z nedeljskimi impro tekmami (oblika predstave, v kateri se srečata dve skupini, ki sem pomerita v kratkih impro igrah, ocene pa podaja tako publika kot dva sodnika, tako na koncu večera dobimo zmagovalno ekipo). Tako so se postopoma razvili elementi, ki so vse do danes veljali za zimzelene elemente impro tekme in ki jih je prevzela tudi ŠILA – impro semafor za odštevanje časa, saj prizori oziroma discipline trajajo po večini le 3 ali 4 minute, sodniški halji, ki dajeta uraden videz sodnikoma, in šolska tabla za zapis ocen publike in sodnikov.
Kaj kmalu so tudi najstniki, ki so sledili Impro ligi, izrazili željo, da bi se priključili, ker pa okolje Impro lige tačas ni bilo najbolj primerno za mlade nadebudneže, je Mojca Dimec, članica GAM, ki je takrat ravno začela poučevati slovenščino na Gimnaziji Antona Aškerca, dala pobudo za ustanovitev ŠILE. Vodenje projekta je prevzela Alenka Ogrin, ki je takrat že vodila tudi Impro ligo. Tako se je rodila ŠILA. V prihajajočih sezonah se je pridružilo vedno večje število srednjih šol, tudi vedno več improvizatorjev se je podalo v mentorske vode, projekt pa se je začel neustavljivo širiti in srednje šole so zaznale vznik posebne šilarske subkulture. Od takrat so odrasle že mnoge generacije šilarjev, nekateri izmed njih so postali profesionalni igralci in igralke, uspešni publicisti, znastveniki in znanstvenice, TV voditelji, učitelji in učiteljice. Nekateri so bili v ŠILO vključeni le kratek čas, spet drugi vztrajajo že od začetka, vseh pa se je dotaknila in jim dala osnovna načela improvizacije za popotnico v poklicih, ki so si jih izbrali.
ŠILA DANES
ŠILA
Sezona 2016/2017, v katero smo ravno dodobra zajadrali, je že 21. po vrsti, je pa tudi sezona, ki jo zaznamuje več pomembnih mejnikov. Na 21. marec, svetovni dan poezije in lutkarstva, bo ŠILA dopolnila okroglih 20 let. Če postavimo to dejstvo v kontekst, letos bo ŠILA prvič starejša od vseh šilarjev (ki so večinoma dijaki, stari med 15 in 19 let). Seveda vsi, ki smo imeli možnost biti del te zgodbe v zadnjih 20 letih, načrtujemo prvovrstno rojstnodnevno zabavo, srečanje in druženje starih in novih generacij šilarjev in šilark, mentorjev in mentoric, sodnikov in sodnic, koordinatorjev in koordinatork, vseh, ki se jih je ta projekt tako ali drugače dotaknil. Dvajsetletnica je odličen trenutek, da se (tudi s kančkom nostalgije) ozremo nazaj in se pohvalimo z vsem kar smo v tem času dosegli. Je tudi čas, da se, tisti ki danes na projektu delamo kot mentorji, organizatorji, evalvatorji itd., spomnimo, da smo tudi sami nekoč bili šilarji. Tisto, kar so danes za nas projekti in gora poročil, so za šilarje neprecenljive izkušnje, druženje in doživetja. Doživetja in izkušnje zelo podobne tistim, ki smo jih tudi sami dali skozi. Vsaka generacija šilarjev je imela nekoliko drugačno izkušnjo. Od prvih začetkov, ko je sodelovalo le nekaj šol in skupin, pa do razširitve preko regij, pa potem od leta 2005, ko smo prvič začeli s celoletnimi usposabljanji mentorjev in mentoric v okviru projekta Bodigatreba, vmes smo izvedli tudi nekaj mladinskih izmenjav. Generacija šilajev, ki so srednješolski prag prestoplili leta 2007, je šla v anale kot KA generacija. Tisto leto smo namreč v sodelovanju SVŠGL in še nekaj ljubljanskimi srednjimi šolami izvedli projekt kulturne vzgoje – Kulturni anticiklon, vse s pomočjo evropskih sredstev. Ministrstvo za kulturo je projekt pohvalilo kot primer dobre prakse s področja kulturne vzgoje, danes, 9 let kasneje lahko potrdimo, da je to ena od bolj močnih, zavzetih in številnih generacij šilarjev, mnogi so še danes del te zgodbe. Naša pot vendarle ni bila vedno le v vzponu in polna uspehov. V vseh teh letih smo se soočili tudi z mnogimi preprekami in izzivi, v letu 2012 smo se po dolgih letih in s težkim srcem podali iz KUD France Prešeren, ki je bil naš dotedanji dom. Ustanovili smo svoje društvo, Društvo za kulturo in izobraževanje IMPRO, ki združuje poleg ŠILE še Impro ligo, MIŠ – Malo impro šolo, Gverila teater in Improške. Takrat smo mnogo stvari začeli na novo, a naša baza mentorjev na srednjih šolah je ostala in dala projektu nov zagon. Od takrat ŠILA vedno več gostuje, širimo se tudi po drugih slovenskih regijah, dve sezoni smo se kalili na odru Španskih borcev, sedaj pa se je ŠILA udomačila v gledališki dvorani Dijaškega doma Tabor. Naši najmlajši člani, ŠILA valilničarji pa se kalijo v Kreatoriju DIC in v prostorih Hiše otrok in umetnosti.
PRIHODNOST
Šilar prve generacije je nekoč izjavil: »ŠILA je najboljše, kar se mi je zgodilo v času gimnazije« in še vedno se trudimo po najboljših močeh, da tako ostane tudi za prihodnje generacije. Za tiste, ki smo se v njej kalili in jo še danes sooblikujemo, velja ne samo, da je šila najboljše kar se nam je zgodilo v srednji šoli, ampak tudi nekaj najboljšega kar se nam še vedno dogaja. To si želimo tudi za mlade, ki se nam šele pridružujejo. Kljub vsem preprekam v preteklosti, kroničnemu pomanjkanju sredstev, s katerimi bi poskrbeli, da so naši izvajalci za svoje vrhunsko delo tudi pošteno plačani in pomanjkanju lastnega prostora – predvsem odra v Ljubljani, ki bi bil prvenstveno posvečen impro gledališču, nameravamo še naprej dihati s projektom. Razvijati nove možnosti za razvoj mladih talentov. Vedno bolj se tudi zavedamo, kako naša dejavnost vpliva na mlade za vse življenje, jih opremi z znanji in samozavestjo za nadaljnjo karierno in osebno izpopolnjevanje. Svojo vlogo na tem področju želimo razvijati še naprej, državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju, ki smo jo letos prejeli, nam v tem smislu daje krila za nadaljevanje in izboljšanje dejavnosti ŠILE.
Vir in foto: Društvo za kulturo in izobraževanje IMPRO, Eva Jus in Sara Šoukal
Natisni stran
