Geto Vile ali Kako leteti s temelji ...

27 Dec2016
1,903

LJUBLJANA – Ena od sodelavk Geto Vil je pred kakšnim letom dni o nas zapisala: ‘Po ljubljanskih ulicah se sprehajajo darovi. Darovi se sicer radi skrivajo, ker se jih v veliki meri nismo naučili spoštovati. Drugačni so in kot vemo, je vse, kar je neraziskano in neodobreno, lahko tudi strašljivo. Zato se je v Ljubljano naselila Geto Vila – da bi te darove poiskala in jih spodbudila, da se odkrijejo in zasijejo v najlepši svetlobi.

V projektih s skupnim imenom Geto Vila delujejo na javnih površinah in v javnih prostorih Mestne občine Ljubljana. Zdaj, ko je mraz, se pogovarjajo predvsem po hodnikih Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad in v avli Dijaškega doma Bežigrad, v toplejših mesecih pa so predvsem zunaj, na javnih mestnih površinah.

Dva- do trikrat tedensko se na terenu pojavljajo z dejavnostmi:
– ‘Geto klepetalnica’, kjer na info točki izvajajo dejavnosti, da mlade privabijo k sodelovanju, jim nudijo informacije in varno okolje za izražanje;
– ‘Izpovednica’, kjer mladim nudijo možnost anonimnega pogovora;
– ‘Geto kofetkanja na dekci’, kjer na javnih površinah nudijo čas in prostor za druženje, pogovore in izražanje stališč.
Podporne dejavnosti obsegajo osebno svetovanje v živo, po telefonu ali po e-pošti. ‘Geto Vila Smerokaz’ poteka dvakrat tedensko v prostorih Mladinskega centra ULCA. Mladim nudijo možnost zaupnega pogovora in podporo pri reševanju različnih življenjskih situacij.

Namen dejavnosti Geto Vile je ugotavljanje in sledenje potrebam mladih, oživljanje javnih površin z nekomercialnimi dejavnostmi in razvijanje medsebojne podpore in sodelovanja izven institucionalnih okvirjev. Delujejo z namenom zmanjševanja škode kot posledice tveganih ravnanj med mladimi in za spodbujanje pozitivnih sprememb pri posameznikih in v družbi.

Geto Vile so se zbrale iz potrebe po vzpostavljanju protiuteži institucionalizaciji družbe in skupnosti nasploh, s tem pa tudi dejavnosti izobraževanja in svetovanja. V osnovi sporočajo, da s(m)o svetovalci najprej ljudje, šele nato strokovnjaki. T. i. strokovnost v mnogo primerih ne omogoči podpore in odnosa, ki ju človek v stiski v določenem trenutku potrebuje. Zato pri našem delu izpostavljamo zlasti svojo človeško plat, kar utemeljujemo z nekaj znanimi koncepti v pedagoškem, svetovalnem in terapevtskem delu.

Naša vloga ni govoriti ljudem o našem pogledu na svet, niti vsiljevanje tega pogleda, ampak je vzpostavljanje dialoga o njihovih in naših pogledih.” (Freire, 2007). To je citat, za katerega bi lahko rekli, da je osnova za celotno delovanje Geto Vil. To ne velja zgolj za izvedbeni del, torej terensko delo in druge neposredne aktivnosti z mladimi, temveč tudi za njihovo notranje delovanje. Dialoško učenje je konceptualno izhodišče za tako rekoč vse druge elemente v delovanju Geto Vil: odnose na vseh ravneh, držo mladinskih delavcev na različnih terenih, učne procese …

Ključna metoda je dialog, v katerem udeleženi skupaj ustvarjajo vsebine, učne momente in spoznanja in smo tako glede na znanje v enakovrednem položaju. Brazilski pedagog Paulo Freire (Freire, 1971) je opisoval dialoško učenje kot sredstvo emancipacije in participacije. Postavil ga je kot nasprotje bančnemu učenju, kjer učitelj kot deponent na banki vlaga določeno vsebino v učence in pričakuje, da bo čez nekaj časa to vsebino z obrestmi vred dobil povrnjeno. V dialoškem učenju se vsebina ustvarja skozi dialog; učitelj se ne postavlja nad učenca, ne ustvarja vsebine, ki naj bi jo učenec sprejel. Ne učitelj, ne učenec nista sama zase njena avtorja, temveč do nje prideta skupaj. Dialog je akt kreacije in re-kreacije, v katerem se srečata refleksija in izkušnja udeleženih. Brez dialoga ni komunikacije in brez te ni učenja. Dialog v tem kontekstu je mišljen kot interakcija med neko socialno kategorijo (v našem primeru mladimi) in njenim okoljem (ostalimi), in ne le kot interakcija med dvema posameznikoma (povzeto po Freire 2007).

Za vzpostavljanje dialoga z učnim momentom je pomemben odnos, ki temelji na medsebojnem zaupanju. Interakcije z madimi med njihovim delom so včasih daljše, drugič zelo kratke. Ker ‘kontinuirano’ izvajajo dejavnosti na istem mestu, se včasih večkrat srečajo z istimi mladimi, še vedno pa je veliko mladih, s katerimi se srečajo samo enkrat. Vendar pa se lahko med vsako interakcijo, tudi kratko, vzpostavi pristen stik med mladinskim delavcem in mladim. Pristen stik (kontakt) med dvema osebama se zgodi spontano, ko sta osebi v interakciji. V pristnem stiku oseba doživlja drugega in hkrati ohranja stik s sabo, drugo osebo doživljamo tako kot je in kažemo sebe takega kot smo, občutimo sočutje in toplino. V pristnem stiku oseba raste in se razvija (Yontef, 1993). Pristen stik ponavadi traja nekaj sekund, a v nekem pogovoru lahko do njega pride večkrat.

Vzpostavljanje pristnega stika pri Geto vilah temelji na uresničevanju enakosti ali intelektualni emancipaciji, kot jo v svojem Nevednem učitelju poimenuje Rancière (Rancière, 2005). Mladinski delavec na terenu ali v podpornih dejavnostih je zgolj postavljalec vprašanj, ki tako provocira in spodbuja oblikovanje ali izražanje stališč vseh udeleženih. Pri tem se tudi sam sprašuje in išče odgovore na taista vprašanja, zato v njegovem vedenju in v vedenju ostalih ni razlik. Tako raztaplja distanco, ki jo pogosto čutimo v institucionaliziranih oblikah svetovalnega dela. Zmanjševanje razcepa med vzvišenostjo misli, intelekta, in prakso iščemo v izmenjevanju dejanskih izkušenj udeleženih v dialogu.

Govorimo o konceptu izkustvenega učenja, spodbujanju refleksije, razmišljanja o sebi in o svojih izkušnjah ter o notranji transformaciji skozi zunanje (socialne) vplive. “Izkustveno učenje je proces, kjer se ljudje, posamezniki, sami in v sodelovanju z drugimi, srečajo v neposrednem stiku in potem razmišljajo o izkušnji, jo vrednotijo, transformirajo, ji dajejo osebni in družbeni pomen in se trudijo integrirati rezultate teh procesov v nove načine vedenja, bitja, akcije in interakcije v odnosu do sveta.” (McGill in Weil 1989, str. 248) Z izmenjavanjem izkušenj mladinski delavci spodbujajo procese, v katerih ustvarjajo znanje z rekonstrukcijo izkušnje ter v katerem se posameznik spreminja ter osebnostno raste (povzeto po: Marentič Požarnik, 1992).

Izmenjevanje izkušenj, enakost, gradnjo odnosov in dialog gradijo z dvema stalnima spremljevalcema Geto Vil:
– Pristop od spodaj navzgor, ki je osnova delovanja celotne projektne skupine Geto Vil. Govorimo o prehodu od deduktivnega k induktivnemu pristopu pri učenju in delovanju, ki dopušča več prostora opazovanju, eksperimentiranju in samo-izgradnji vseh sodelujočih (Rocard idr., 2007).
Čuječnost – biti tukaj in zdaj, z mladimi za mlade.
Po Kabat-Zinnu je čuječnost nepresojajoče zavedanje tega, kar se dogaja v sedanjem trenutku, in lahko vključuje tako dogajanje znotraj (misli, čustva) kot tudi zunaj nas (zaznavanje drugih dražljajev iz okolja). Gre za univerzalen fenomen, saj naj bi bila kapaciteta za čuječnost inherentna zmožnost človeškega organizma (povzeto po: Černetič 2005).

Vir in foto: Zavod BOB

Viri:
Geto Vila in njena pravila. Etični kodeks. Dostopno na: http://www.zavod-bob.si/wp-content/uploads/2014/11/GETO_VILA_IN_NJENA_PRAVILA1.doc

Freire, P. (2007). Pedagogy of the Oppressed. New York: Continuum.

Yontef, G. (1993). Awareness, Dialogue, and Process. The Gestalt Journal Press.

Rancière, J. (2005). Nevedni učitelj. Ljubljana. En-knap, Prehodi 2005.

McGill, I., Weil, S. (1989). Continuing the Dialogue: New Possibilities for Experiential Learning. V: Weil, S., McGill, I. (eds.) (1989). Making Sense of Experiential Learning. Buckingham: SRHE and Open University Press, pp. 245–272.

Marentič Požarnik, M. (1992). Izkustveno učenje – modna muha, skupek tehnik ali alternativni model pomembnega učenja? V: SODOBNA PEDAGOGIKA. Ljubljana: Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije, letnik 43, št. 1–2.

Rocard, M. idr. (2007). Science education now – A Renewed Pedagogy for the Future of Europe. EUROPEAN COMMISSION, Directorate-General for Research.

Černetič, M. (2005) Biti tukaj in zdaj: Čuječnost, njena uporabnost in mehanizmi delovanja. V: Psihološka obzorja. 14, 2, 73–92.

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Članki

Sorodni članki

Avtorji