Janez Škulj: Pohvalno – deluje že 25 let

23 Jun2015
2,421
Janez Škulj

Janez Škulj, foto: mladina.si

LJUBLJANA – V letošnjem letu Mladinski svet Slovenije praznuje 25 let od ustanovitve, kar pomeni tudi 25 let aktivnega delovanja v mladinskem sektorju. O tem, kakšno je stanje danes in kaj vse se je spremenilo v 25 letih, smo se pogovarjali s prvim predsednikom MSS, Janezom Škuljem, ki ga poznamo kot dolgoletnega direktorja Nacionalne agencije MOVIT, sedaj predsednika uprave Nacionalne agencije MOVIT ter kot guruja mednarodne mobilnosti in mednarodnih projektov mladinskega dela. Vsak, ki se je kadarkoli soočil z mladinskim delom in sektorjem ter željo po kreiranju novih mednarodnih vsebin je naletel nanj. Tokrat se bo predstavil v vlogi prvega predsednika MSS in za začetek se bomo vrnili v leto 1990.

Po uvodnih vprašanjih o poletnih počitnicah in dopustih, ki nas čakajo v prihodnje, sva se hitro dotaknila osnovnega vprašanja, ki ga vedno postavim na začetku intervjuja. Kdaj ste začeli z delom v mladinskem sektorju oziroma kam segajo vaši začetki?

Moji aktivni začetki delovanja v mladinskem sektorju segajo v prvo polovico 80.-ih let, natančneje v leto 1984, ko sem bil po definicijah še mlad, na pragu dvajsetih let. Moji prvi stik z mladinsko organizacijo je bila mednarodna izmenjava prostovoljcev. To je bila zame popolnoma nova izkušnja. Šlo je za mednarodni mladinski tabor, ki se ga je udeležilo 15 mladih, odvijal pa se je v Severni Franciji, kjer smo zbirali sredstva za razvoj bolnice na Šri Lanki. Mladi udeleženci smo si sami organizirali vsebino, hrano in prostočasne aktivnosti. Zame je bilo to nekaj novega, do tedaj sem poznal samo koncept mladinskih delavnih brigad in miselnosti prejšnjega sistema. Tabor v Franciji je predstavljal prelomno točko, zaradi katere še danes delujem v mladinskem sektorju. Po taboru sem odšel za eno leto na »dopust« v zahodno Makedonijo, po povratku pa so mi ponudili, če bi se bil pripravljen ukvarjati z mednarodno izmenjavo prostovoljcev znotraj takratne Republiške konference ZSMS.

Tu pa se je začela moja pot spoznavanja mladinskega dela, mladinskih organizacij ter mladinskih struktur in platform, ki so delovale v zahodni Evropi. Naš poglavitni partner je bila mednarodna organizacija SCI, ki je bila del teh struktur in platform.

Zakaj ravno mladinski sektor, MSS in koliko časa ste bili predsednik?

Zaradi mladostne zagnanosti in želje po spremembah, družbene situacije v letih 1988/89 in zaradi napovedane spremembe ZSMS v politično stranko in zaradi tega, ker sem menil da lahko moje poznavanje stvari onkraj meje nekaj prispeva k novim realnostim v Sloveniji.

Povabilo na prvo širšo predstavitev zamisli o MSS v oktobru 1989 je sicer dala ZSMS, potem pa se je ZSMS, če ne upoštevamo tega, da sem imel jaz v njenih prostorih pisalno mizo, umaknila iz procesa nastajanja MSS. No, resnici na ljubo je potrebno povedati tudi, da je krila stroške kolikor jih pač je bilo s procesom ustanavljanja. Ta je trajal kar nekaj mesecev, podpis ustanovne listine se zgodi 25. aprila 1990. Zame je ključno nekaj, kar je imelo tisti čas velik naboj. To je bil čas hudega političnega spopada med »novim« in »starim« in dejstvo, da so se v institucionalni okvir povezali eni in drugi ter vse tisto vmes, je bil za tedanje razmere res nekaj enkratnega.

V tem času so po drugih (zahodno) evropskih državah že obstajali nacionalni mladinski sveti, v nekaterih država pa so imeli že dolgoletno tradicijo delovanja nacionalnih mladinskih svetov. Najprej se je MSS ustanovil z ustanovnim aktom in statutom, potem smo imeli proces vstopanja v članstvo v skladu s kriteriji, kot jih je določal statut. Prvo vodstvo s polnimi pooblastili je bilo izvoljeno šele v novembra 1990, ko je v Izoli poteka prva seja zbora MSS. Od ustanovitve naprej je namreč delovalo le začasno vodstvo. Mesto predsednika sem zasedal 8 let, vse od leta 1998, kar je predstavljalo 4 zaporedne mandate in po mojem mnenju preveč časa. Ampak o tedanjih razmerah in moji vlogi nekaj pove tudi podatek, da sem svoj zadnji mandat dobil z 96% vseh oddanih glasovnic.

Kako je takrat deloval MSS?

Nacionalni mladinski sveti so delovali v tesnem sodelovanju s Svetom Evrope. Veliko ključnih zgodb mladinskega sektorja Sveta Evrope se je začelo uresničevati tudi v Sloveniji. Razvijale so se mladinske strukture na lokalnih ravneh, informiranje je postalo pomemben del vsake organizacije in mladinskih struktur in tako je nastal zavod MISSS,  na podlagi druge ministrske konference iz leta 1990, katere glavna tema je bila mobilnost mladih je nastal Euro 26 (E26) in s tem mladinska kartica. Oblikovati so se priče nove organizacije, razvijati se je pričelo tudi mladinsko delo.

Zaradi potrebe po sogovorniku je MSS med leti 1990 – 1992 podal pobudo za ustanovitev vladne službe. V Sloveniji smo imeli drugačen proces kot drugod po Evropi.  V drugih državah Evrope so pobudo prevzemale vlade oziroma ministrstva, saj so si želeli sogovornika pri oblikovanju mladinskih politik. V Slovenji pa so pobudo podale organizacije. Prizadevanja MSS in njegovih organizacij članic so obrodila sadove. V okviru ministrstva, odgovornega za šolstvo, je bil ustanovljen Urad RS za mladino, ki je nastal iz odbora za mladinske delovne tabore in ena od njegovih bistvenih in kontinuiranih nalog je bila podpora mladinskemu organiziranju in mladinskemu delu v Sloveniji. V začetku delovanja Urada za mladino je šlo za sistem financiranja, ki ga je upravljala mešana komisija po vzgledu soupravljanja iz Sveta Evrope. V komisiji sodelovali štirje predstavniki MSS in dva predstavnika s strani Urada. Sistem financiranja smo povzeli po danskem modelu, ki nagrajuje tiste organizacije, ki imajo močnejše članstvo, se pravi po strukturah in rasti organizacij  ter pripadnosti organizacij, ne pa toliko po financiranju programov. Danes ta sistem ne obstaja več.

Kakšne spremembe so najbolj vidne od ustanovitve MSS-ja do danes in ali sledi poslanstvu delovanja?

Velik dosežek MSS-ja je to, da deluje še danes, in da se je obdržal 25 let. Ima svoj zakon, redno financiranje, kar smo si želeli že ob ustanovitvi. Je pa res, da se organizacije, podobno kot družbeni sistemi in družba, skozi leta spreminjajo. 25. let je res lepo obdobje in MSS je edina reprezentativna nacionalna organizacija, ki ima vse vzvode in mehanizme za delovanje in ima poleg parlamenta enake vzvode za delo. Deluje po demokratičnih načelih in ima moč opozarjati na probleme družbe, pri čemer pa bi članice MSS-ja morale oblikovati mladinske politike in biti aktivne pri izvajanju mladinskih politik. Vendar pa v Sloveniji organizacijam manjka idej, zakaj nekaj počnejo in zakaj so tam. Ne smemo pozabiti, da je bistvo pripadati organizaciji predvsem verjeti v vrednote in idejo organizacije, se z njo poistovetiti in svoje ideje prenašati na mlajše generacije. Žal pri nas še tega čuta in pripadnosti nimamo toliko razvitega. V Sloveniji je povezovanje v članstvo bolj povezano z udejstvovanjem v neki dejavnosti kot pa zaradi idej. Društvo jamarjev je društvu jamarjev zato, ker člani obiskujejo jame, člani gasilskega društva pa gasijo požare, pri tem pa se pozablja, da krepijo in zagovarjajo tudi vrednote varnosti. Posledično prihaja do napačnega dojemanja organizacij in organiziranega gibanja mladine. Pomembno se je zavedati, da imajo vse mladinske organizacije in organizacije, ki delajo z mladimi ali za mlade, vzgojno funkcijo, ki jo premalo izpostavljamo in promoviramo.

MSS pri svojem delovanju in poslanstvu sledi trenutnim trendom, pri tem pa ne smemo pozabiti na to, da je MSS nacionalna platforma, ki mora razumeti članstvo in ga tudi vključevati ter spodbujati pri svojih proces delovanja. Pomembno je tudi izpostavljanje tem, ki so relevantne za članice, in podpora, s katero jim pomaga širiti ideje o njihovem delovanju in obstoju.

Ravno podpora razvoju članskih organizacij, tudi podpora nastajanju novih organizacij, bi morala – po mojem mnenju biti bolj v ospredju. Danes ima MSS manj članic kot ob ustanovitvi. Po obdobju širjenja članstva je prišlo obdobje krčenja članstva in to preprosto zato, ker so organizacije izginjale. To v luči pluralnega prostora, v katerem imamo tudi tekmovanje idej in če hočete ideologij, ni ravno dober znak.

Kako MSS vidite v prihodnje?

MSS naj bi v prihodnje sledila svoji viziji mladinske reprezentativne organizacije in še naprej prispeval k mladinskemu organiziranju in opozarjanju na relevantne teme, ki zadevajo mladinski sektor in mlade. V prihodnje vidim MSS kot platformo, ki bo aktivno vključevala svoje članice in članstvo v procese delovanja, oblikovanja in izvajanja politik, saj so mladi pomemben element družbe in družbenega sistema, proces udeležbe mladih v upravljanju javnih zadev pa naj bi bila dvosmerna cesta.

delavnica E+ na Brdu

Janez Škulj na delavnici na Brdu pri Kranju na Posvetu o mladinskem sektorju 2014; Foto: arhiv Mreža MaMa

In še za konec,  kaj trenutno počnete, s čim se največ ukvarjate?

Trenutno se največ ukvarjam z zgodovino mladinskega sektorja v Sloveniji. Pripravljam neke vrste pripomoček za delo z naslovom Zgodovina mednarodnega sodelovanja na področju mladine. Veste kam segajo začetki?

V čas po prvi svetovni vojni?

Prvi začetki mladinskega delovanja segajo že v leto 1844. Zame je pomembno, da ima naš sektor – mladinski sektor, zgodovino, tradicijo in ozadje. Če ga imata kultura in šport ter druge dejavnosti, si ga zaslužimo tudi mi. Pomembno je vedeti od kot izhajamo, kje so naše korenine, začetki in naša identiteta.

Janez Škulj je brez dvoma zanimiv sogovornik, ki je že več kot 30 let vpet v mladinski sektor in delovanje mladinskih organizacij ter mladinskega dela. Zaveda se, kako pomembna je aktiva participacija mladih v zgodnjih letih odraščanja, pozna delovanje organizacij mladinskega sektorja, promovira vrednote in ideje mladinskega dela ter pozna vse pasti in pomanjkljivosti mladinskega organiziranja v Sloveniji. Sledimo mu skupaj.

Vir: Uredništvo mlad.si

Simbolna fotografija: Zaključna konferenca strukturiranega dialoga 2014 Mladinskega sveta Slovenije in Mreže MaMa, foto: Arhiv Mreža MaMa

 

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Intervjuji

Sorodni članki

Avtorji