Rafo Pinosa: Prihodnost mladinskega dela

10 Maj2015
2,469
KlubMaMa_11-12042013_F-SandraBano 092a

Rafo Pinosa na delavnici o uličnem mladinskem delu; Foto: arhiv Mreža MaMa

Mladinski sektor in mladinsko delo je v času družbenih sprememb ravno tako na razpotju kot vsa druga področja. Mladinsko delo je v družbi prisotno že od devetdesetih let dalje, tja pa segajo tudi začetki dela z mladimi in za mlade našega tokratnega sogovornika Rafa Pinoso, dobrega poznavalca mladinskega sektorja in mladinskega dela ter organizacij v njem. Že več desetletij je prisoten na področju mladinskega dela, je izkušen trener in opravljen ima tudi tečaj iz nevrolingvističnega programiranja. Bistveno je prispeval h krepitvi in razvoju neprofitnega sektorja za katerega si po dolgoletnem delu v sektorju še danes prizadeva.

Kam gremo, kje smo in katere sprememb, če sploh, se obetajo mladinskemu sektorju, boste izvedeli v nadaljevanju. Rafo Pinosa je že dolgo let vpet v mladinsko delo, je univerzitetni diplomirani teolog, specializant menedžmenta človeških virov na Fakulteti za socialno delo. Brez dvoma zanimiv sogovornik, s pozitivnim pogledom na svet. Trenutno poleg svojega dela opravlja še delo prostovoljca v Mladinskem centru SKALA.

Če pričnem z osnovnim vršanjem. Kaj trenutno počnete na področju mladinskega dela in kam segajo vaši začetki mladinskega dela?

Trenutno delam kot prostovoljec v Mladinskem centru Skala. V času prvomajskih počitnic je naša skupina mladih odšla na športne igre v Milano, v Italijo, kjer se je udeležila športne olimpijade za mlade, na kateri mladi skozi športno pedagogiko pridobivajo športne veščine. Tudi to je del mladinskega dela in vzgoje, skozi katero se mladi učijo in pridobivajo nove veščine. Pomembno je, da mladi tudi skozi šport premagujejo izzive in pridobivajo veščine kot je vztrajnost in zdrava mera tekmovalnosti. Če se ozrem nazaj, k začetkom lastnega udejstvovanja v mladinskem delu, lahko rečem, da so bile moje prve aktivnosti povezane z željo po družbenih spremembah. Skupaj s somišljeniki smo ustanovili društvo neformalne narave, brez uradne organiziranosti kot je na primer statut društva. Želeli smo si druženja in organiziranja dogodkov ter ustvarjanja novih vsebin. Prve aktivnosti društva so bile povezane z gledališčem in športom. Pomembno nam je bilo druženje, zabava in širjenje lastnih obzorij, hkrati pa smo si pridobivali nove izkušnje in znanja. S tega vidika se mladinsko delo ni kaj dosti spremenilo, je le bolj organizirano in formalizirano kot nekoč.
Pot me je nadalje peljala med skavte, kjer sem opravljal naloge skavtskega voditelja, kasneje pa sem se odselil tudi v Avstrijo in prišel nato nazaj v Slovenijo.

Cirkus¦îka pedagogika

Simbolna fotografija elementov cirkuške pedagogike; Arhiv: Mreža MaMa

Med najinim pogovorom ste omenili tudi cirkuško pedagogiko, kar je pritegnilo mojo pozornost. Sliši se zanimivo in zabavno, še posebej za mlade. Kako poteka ta oblika mladinskega dela in kaj je bistvo cirkuške pedagogike?

Tako za mlade kot tudi za mladinske delavce je to brez dvoma zanimiva oblika mladinskega dela, polna izzivov in dogodivščin. A kljub igrivi naravi dela mladi osvajajo nove veščine in spretnosti, ki jih potrebujejo za rast in razvoj. Elemente cirkuške pedagogike, kot je na primer žongliranje in vožnja z enokolesnikom, ni tako enostavno osvojiti in zato predstavljajo mladim še poseben izziv, saj morajo v doseganje želenega cilja vložiti več truda in naporov, kot so običajno vajeni. Mladi si želijo čim hitreje iz s čim manj naporov doseči zastavljeni cilj. K temu pa je pripomogel tudi svetovni spet, ker so jim na voljo končni produkti kot so video posnetki na portali Youtube, ne zavedajo pa se koliko časa in truda zahteva to, kar vidimo na posnetku. Skozi mladinsko delo jih učimo procesa postopnega doseganja končnih ciljev in rezultatov. Prav cirkuška pedagogika je lep primer oblike mladinskega dela, ki mlade vzgaja potrpežljivosti in vztrajnosti. Mladi morajo za doseganje želenega rezultata veliko vaditi in trenirati, izpopolnjevati cirkuške tehnike in biti vztrajni. Skozi igro se naučijo, da je za doseganje ciljev potrebno veliko dela in trdne volje, potrpljenja in strpnosti.

DSCN1652

Mladinska delavnica o participaciji mladih; Foto: Arhiv Mreža MaMa

V pogovoru sva se že dotaknila mladinskega dela in sektorja, kar je tudi namen današnjega intervjuja. Kje je danes mladinsko delo in kam naj bi šlo, bo šlo?

Težko je reči, kam bo šlo mladinsko delo v prihodnje. Brez dvoma se mladinsko delo razvija v skladu s potrebami časa in družbenimi spremembi ter, kar je najpomembneje, s potrebami mladih. Najpomembneje pa je, da delamo kvalitetno, da se zanašamo na kvalitativne kazalnike uspešnosti in ne zgolj kvantitativne. Če se bomo osredotočali le na številke, bo mladinsko delo izgubilo svoj namen, sam razvoj sektorja, ki je temelj družbe, pa se bo zaustavil. V prihodnje si bomo morali zastaviti tudi vprašanje, kaj in zakaj se ukvarjamo z mladinskim delom.
Za prihodnost mladinskega dela pa je pomemben tudi razvojni vidik, ki skrbi za dodatno vrednost in predstavlja ključ do uspeha. Potrebno se je vprašati, kje smo in kam si želimo v prihodnje ter kako bomo uresničili svoje poslanstvo. V nasprotnem primeru ustvarjamo zgolj ponudbe, ki so dolgoročno obsojene na propad. Skozi mladinsko delo se v mladinskih organizacijah krepi potencial mladih, kar posledično ustvarja dodano vrednost. V tem smislu se bo moralo mladinsko delo in organizacije v prihodnje posvetiti preventivi v zgodnjem mladostništvu, saj mladi vstopajo na javni trg vse bolj zgodaj, že v obdobju, ko za to še nimajo potrebnih življenjskih izkušenj.  Moramo pa se posvetiti tudi oblikovanju definicij mladinskega dela in glavnega poslanstva ter poenotiti kriterije.

Gonilna sila mladinskega dela so mladinski delavci. Trenutno se je v slovenskem prostoru pričel odvijati postopek nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) za mladinskega delavca. Katere so tiste ključne kompetence, ki jih mora imeti mladinski delavec?

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Fotografija iz Mladinskega centra SKALA; Foto: Arhiv mlad.si

Čas je pri mladinskih delavcih zelo pomemben. Vzeti si ga morajo in pri tem ne sme biti nikakršnih ovir. Zelo pomembna lastnost je tudi demokratičnost in sposobnost ustvarjanja dialoga. Presegati mora prepreke in ideologije. Absolutno ne sme biti mladostniško nestrpen, svoje odločitve in nestrinjanja pa mora znati ustrezno argumentirati. In navsezadnje mora biti mladinski delavec pluralen in odprt. Vsa ostala dodatna znanja kot so glasbena in računalniška znanja in pismenost ter znanje dodatnih veščih, so zgolj dobrodošlo in dobro.
Če je mladinski delavec demokratičen, odprt, zna prisluhniti in si zna vzame čas, je uspeh zagotovljen.
Zelo pomembno in priporočljivo je, da so mladinski delavci največ pet let zaposleni v določeni organizaciji. Po tem obdobju je dobro, da zamenjajo okolje, saj se po določenem času izčrpajo ali pa delo opravljajo zgolj rutinsko.

Kaj je ključna vloga mladinskega delavca v organizaciji mladinskega sektorja?

Predvsem to, da zna delati z mladimi, da jih usmerja, jim daje priložnost in jih vodi skozi proces projektnega učenja. Vloga mladinskega delavca je zelo pomembna, saj mladim omogoča odkrivanje osebnih potencialov. Mladinski delavci mladim dajejo priložnost, da na projektih žanjejo uspehe, da jim kdaj kakšen projekt spodleti in da se iz tega nekaj naučijo. Skupini mladim, ki se ukvarja z izvedbo projektov, mora kdaj kašen projekt tudi spodleteti, da se naučijo soočati tudi z neuspehom. Pri tem morajo eksperimentirat in se učiti. Uspeh družbe je odvisen od aktivnosti mladih, zato je pomembno, da se zavedamo pomena aktivne participacije mladih in njihove ustvarjalnosti. Mladi so tisti, ki ustvarjajo nove ideje. Starejši njihove ideje dopolnjujejo na podlagi izkušenj, in zato je pomembno, da imajo mladi delo in zaposlitve. Tega se še vseeno premalo zavedamo in prav na tej točki, se bo potrebno vprašati, kam želimo iti z mladinskim delom in katere so ključne usmeritve. Če bomo zgolj financirali projekte, ne bomo dosegati trajnostnega napredka. Ob tem se moramo zavdati, da je življenje trak, ki se neprestano vrti in ne le pot po kateri hodimo. Mladim moramo dati priložnost. Danes mlade izobražujemo, jim ponujamo brezplačno pripravništvo in jim rečemo hvala. V smislu ne potrebujemo vas več. Ne znamo pa jih vključiti v družbeni tok.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Iz priročnika Delaj dobro; Foto: arhiv mlad.si

Dotaknila sva se mladinskega delavca. Ste mnenja, da če bi imeli v sklopu izobraževanja razvit izobraževalni program za mladinsko delo in mladinskega delavca, bi bila kvaliteta višja oziroma bi bili bolj prepoznani?

Ja in ne. Vsekakor bi se izboljšala kvaliteta dela, vendarle tisti, ki to delo dobro opravljajo že sedaj in sledijo poslanstvu, bodo vedno dobri mladinski delavci ne glede na izobrazbo. In kot sem že omenil, mladinski delavec je služba, ki se naj menja, to ni kariera na dolgi rok.

Poleg tega pa bi lahko z vnosom mladinskega delavca in mladinskega dela v izobraževalni sistem naleteli na podobno situacijo kot se je zgodila socialnim delavcem. Problem je v tem, da so danes socialni delavci malo ekonomisti, malo pravniki, še najmanj pa se ukvarjajo z vsebino. To je nesmisel. Menim, da so že danes mladinski delavci na podlagi projektnega vodenja preobremenjeni z različnimi deli kot so na primer finančno vodenje projekta, vsebinsko vodenje in še ostale tehnične zadeve.
Uvajanje določene vsebine v izobraževalne sistem je stvar razmisleka in širše razprave.

Če se dotakneva kakšnega primera dobre prakse iz tujine – ga poznate?

Zelo dobri primeri obstajajo v Novi Zelandiji in Avstraliji, kjer mladinsko delo temelji na specializiranih programih, predvsem zaradi migrantov in manjšin kot so npr. aburgini. Slovenija bi prav lahko šla po tej poti, predvsem zaradi druge generacije migrantov in priseljencev. Vprašati se moramo, kaj je tisto, kar nas loči od drugih, in kje lahko naredimo korak naprej. V drugih državah veliko pozornosti namenjajo tudi uličnemu mladinskemu delu, saj pri mladinskem delu ne gre brez terena in organiziranih akcij v določenih urbanih okoljih. Z mladimi je potrebno vzpostaviti prvi stik in kar je še pomembnejše, z njimi stik obdržati. In to je danes velik izziv, zato bodo v prihodnje v ospredju akcije na terenu in predvsem specializirani programi in centri za ranljive ciljne skupine med mladimi.

Glede na vaše dolgoletne izkušnje, kaj se vam je najbolj na mladinskem področju največ pozitivnega in kaj negativnega utrnilo v spomin?
Morda ne bi želel izpostaviti katere organizacije, ker bi jo lahko izpustil, in dejstvo je, da so vse organizacije pripomogle k razvoju mladinskega dela in sektorja v Sloveniji. Vsaka na svoj način. Smo pa velik napredek naredili z ustanovitvijo Mladinskega sveta Slovenije, tudi MOVIT-a in prav tako NEFIKS-a za beleženje pridobivanja neformalnega znanja. Vsaka od teh organizacij mladim ponuja, da pridobijo neformalne izkušnje ali pa jih beležijo in dokazujejo.
Je pa absolutno vsaka nacionalna organizacija dodala košček k mozaiku celotnega sektorja.

Ali bi še za konec kaj dodali?
Rad bo poudaril da je mladinsko delo odgovorno in zahtevno delo. Pomembno je, da ne obupamo, misliti moramo pozitivno in delati dobro, kajti to je tisto, kar si mladi zaslužijo.

Avtorica: Maja Hostnik

Vir: Uredništvo mlad.si

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Intervjuji Nacionalno

Sorodni članki

Avtorji