Koper, 26. marec 2014 – Kulturno izobraževalno društvo PiNA je v ponedeljek, 24. marca, na Fakulteti za humanistične študije v Kopru v sklopu projekta EU SI TI, ki poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin, izvedlo prvo okroglo mizo. Na dogodku z naslovom Aktivno državljanstvo manjšin so spregovorili govorci iz sveta akademske in raziskovalne sfere ter predstavniki albanske, hrvaške, bošnjaške in srbske manjšinske skupnosti.
Na območju, kjer se stikajo italijanska manjšina in manjšine iz držav bivše Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), se v zadnjih letih namenja pozornost njihovemu aktivnemu državljanstvu. Namen okrogle mize je bil predstaviti aktivnosti, pomen in stopnjo aktivnega državljanstva mladih pripadnikov manjšin v njihovem okolju. Dr. Mateja Sedmak, vodja Inštituta za sredozemske humanistične in družboslovne študije na UP ZRS Koper ter vodja Centra za raziskovanje javnega mnenja na UP ZRS Koper, je za uvod postavila družbenozgodovinsko okvire koncepta multikulturalizma in opozorila: »Evropa je tujce sprejemala samo do takrat, ko ji je to ustrezalo. Ob pojavu gospodarske krize se je najprej pozabilo na kulturne pravice.« Gostje okrogle mize, ki jo je povezoval Borut Jerman, programski vodja Kulturno izobraževalnega društva PiNA, so si bili enotni, da je manj aktivna participacija uradnih manjšinskih skupnosti v slovenski družbi povezana s problematiko njihovega nepriznanega statusa, ki bi jim zagotavljal posebne kolektivne pravice.
»Da lahko manjšine aktivno participirajo, morajo biti aktivno vključene v okolje, v katerem živijo, kar je lažje, če jih druge narodne skupnosti poznajo in pri tem podpirajo. Niso pa vsi sposobni nase prevzeti odgovornosti aktivnega državljanstva, pasivnost je lažja pot. Za hrvaško narodno skupnost je zadnja leta opazen trend asimilacije, poleg tega pa je participacija mladih v hrvaških društvih izredno slaba,« je svoje izkušnje predstavila Mirna Buić, koordinatorica Kulturnega inkubatorja pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ.
Albanska manjšina v Sloveniji teh težav nima: »V našem društvu nimamo težav z udejstvovanjem mladih, ravno nasprotno. Društvo, ki trenutno šteje več kot 100 članov, se iz dneva v dan povečuje, naše delovanje pa je usmerjeno v pomoč in podporo študentom, ki pridejo na študij v Slovenijo, ohranjanje albanskega jezika, tradicije, kulture, širjenje humanitarnih idej in intelektualnega razvoja, poleg tega pa se povezujemo tudi z albanskimi študenti v Trstu, Gradcu in na Dunaju,« je dejala Laura Seferaj, predsednica Društva albanskih študentov Slovenije in predsednica fundacije Nermin Vlora Falaschi Slovenija. »Pri priseljencih gre za vprašanje krize identitete, odločanje med tem, ali se v novo okolje asimilirati ali integrirati. Po mojem mnenju je najbolje najti kompromis med enim in drugim. Za albansko manjšino v Sloveniji je značilnejša integracija, saj se kulturno in jezikovno razlikuje od drugih narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ,« je nadaljevala Laura Seferaj.
»Primanjkuje nam podpore s strani državnih organov. Politično aktivni nismo, bomo pa morali postati, saj brez tega ne bomo dosegli niti osnovnih pravic. Država bi morala priznavanje manjšin razumeti kot obogatitev družbeno-kulturnega prostora, ne pa kot grožnjo,« je bil kritičen Dalibor Samac, predsednik nadzornega odbora AKUD Kolo in član izvršnega odbora Zveze srbskih društev Slovenije. Emina Hadžić, direktorica Zavoda KROG izobraževanje, razvoj, dobrodelnost iz Kopra, pa je dodala: »Nevladni sektor se bo moral povezati v konzorcij in še bolj stopiti skupaj pri zahtevah za dodelitev statusa uradnih manjšinskih skupnosti.«
Jelko Kacin, podpredsednik delegacije za odnose z Albanijo, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno goro in Kosovom ter evropski poslanec, se zaradi nepredvidenih sprememb v urniku okrogle mize ni mogel udeležiti, je pa za to priložnost svoje izkušnje in poglede na manjšinsko problematiko strnil v video posnetku: »Veličina večine se vedno meri v odnosu do manjšine. V vsakem družbenem okolju je neki lakmusov papir, ki pripoveduje o tem, koliko samozavestne so manjšine in koliko te samozavesti ji večina dovoljuje.«
O projektu EU SI TI
Namen projekta je izboljšati poznavanje pravic državljanov EU, okrepiti aktivno državljanstvo mladih, prispevati k njihovi ozaveščenosti o evropski volilni pravici, mladim omogočiti razumevanje delovanja institucij EU in spodbuditi njihovo udeležbo na volitvah. V ta namen je Kulturno izobraževalno društvo PiNA, izvajalec projekta, ki poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin, v februarju izvedlo natečaj za slogan, logotip in video, v teh mesecih pa izvaja delavnice na srednjih šolah. Gostilo bo okrogle mize na fakultetah vseh slovenskih univerz in poleg že izvedene konference v Mariboru pripravilo še nacionalno konferenco v Ljubljani na temo politične participacije mladih, ki bo potekala 4. aprila.
Več o projektu si preberite tukaj, ali nam pridružite na Facebook profilu.
Vir: Društvo PiNA
