Slika mladih v Posavju kot odraz življenja slovenske mladine

26 Dec2013
2,556

V središču naše raziskave so bili mladi med petnajstim in petintridesetim letom starosti. Med najmlajšimi in najstarejšimi, zajetimi v raziskavo, je kar dvajsetletni razpon, kar pomeni tudi velik razkorak v dojemanju življenja, sreče in zadovoljstva ter seveda tudi zaposlitvenih ambicij in podjetništva.

Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnih vprašalnikov. Anketiranje je bilo izvedeno v obdobju od aprila do julija 2013. Ciljno skupino raziskave so predstavljali mladi iz vseh občin Posavja (Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Kostanjevica na Krki, Radeče, Sevnica). Vzorec na podlagi katerega smo naredili zaključke temelji na 180- ih anketiranih osebah.

Raziskavo smo razdelili na šest delov, in sicer smo obsežen sklop namenili raziskovanju kakovosti življenja mladih v Posavju, v naslednjem sklopu smo želeli ugotoviti kako so mladi povezani s podeželjem in kako le-tega dojemajo, v zadnjem delu pa smo povprašali anketirance kako dojemajo podjetništvo ali samozaposlitev, kakšne so njihove želje glede zaposlitve ter kakšni so njihovi poslovni izzivi na podeželju. V samo analizo raziskave smo še vključili tudi opis razvoja priložnosti posameznih dejavnostih v vseh šestih občinah Posavja. Rezultate raziskave smo primerjali tudi z izsledki raziskav, narejenih v slovenskem prostoru, in ugotovili, da v posameznih segmentih napram naši ciljni populaciji obstajajo odstopanja, vendar so ta minimalna.

 

Izobrazba še ne nudi sreče

 

Kako mladi dojemajo svoje življenje in kaj je tisto, kar jim nudi zadovoljstvo in srečo? Raven izobrazbe mladih se zvišuje in ali to nudi tudi srečo? Raziskava je pokazala, da bolj kot so mladi izobraženi, manj so srečni. Če pogledamo posamezne starostne skupine mladih, so najbolj srečni dijaki in študentje, manj pa brezposelni in zaposleni. Takšno je tudi vrednotenje izobrazbe, saj ji dijaki in študentje pripisujejo večji pomen, zaposleni pa manjši. Sreča in zadovoljstvo sta neposredno povezana in podobni rezultati so bili tudi, ko smo mlade povprašali ali so s svojim življenjem zadovoljni. Kot kažejo rezultati, so mladi mnenja, da končan dodiplomski ali podiplomski študij še ne prinese zadovoljstva z lastnim življenjem, prav tako bistveno ne vpliva na kakovost le-tega.  Glede na dejstvo, da se Slovenija sooča s povečanim številom brezposelnih visoko izobraženih mladih, je razumljivo, da izobraženi mladi kažejo izrazito nezadovoljstvo z življenjem in tudi s situacijo v državi. Raziskava je še pokazala, da so najsrečnejši mladi tisti, ki so samozaposleni, srečo nudi tudi zaposlitev za nedoločen čas, manj sreče z lasnim življenjem pa so izrazili samozaposleni kmetovalci in redno zaposleni.

V tem segmentu raziskave nas je zanimalo še, kaj mladi postorijo za sovje dobro zdravje in ugotovili smo, da se zanimanje za zdravje pri mladih prične šele v zadnjem obdobju mladosti (torej po 25. letu).

 

Podeželje nudi številne priložnosti za življenje

 

Ker je območje Posavja z izjemo treh urbanih središč (Krško, Brežice in Sevnica) pretežno podeželsko območje, smo v drugem delu raziskave želeli ugotoviti kakšen je odnos mladih do podeželja. Je podeželje še tisti idiličen prostor, kamor se radi zatečejo po delovnem tednu ali jim podeželsko okolje predstavlja prostor, kjer si želijo ustvariti družino, uresničiti svoje poslovne izzive? Mladi prednosti v življenju na podeželju vidijo v tem, da so v stiku z naravo ter da si lahko sami pridelajo hrano. Podeželje kot prostor v dobrem pomenu zaznavajo tudi v zdravju, ugodnem počutju ter pristnih družbenih odnosih. Razlikujejo se tudi stališča mladih iz vaškega okolja, ki prednosti življenja na podeželju vidijo v vseh segmentih, medtem ko živeči v urbanih okoljih podeželje zaznavajo, kot prostor kjer je človek povezan z naravo in ugodnejšo klimo.

Po oceni anketiranih slabše možnosti podeželje nudi v zaposlovanju in uresničitvi lastnih (poslovnih) ambicij, slabost življenja na podeželju je tudi oddaljenost od delovnih mest. Oddaljenost zdravstvene oskrbe, trgovin in drugih poslovnih subjektov in storitev, manjšo možnost izbire rekreativnih in kulturnih dogodkov, slabe prometne povezave in oddaljenost izobraževalnih institucij pa mladi ne zaznavajo v veliki meri kot slabost življenja podeželja. Zanimivo je, da mladi iz vaškega okolja vidijo povprečno manj negativnih vplivov življenja na podeželju kot tisti iz mestnega okolja, razen kar zadeva slabše možnosti za zaposlovanje in uresničitve lastne poklicne kariere je slika obrnjena. V anketi so mladi izpostavili tudi kritičen odnos do evropske politike, ki z raznimi predpisi skuša omejevati podeželsko okolje:  »Nevarnosti zame predstavljajo uredbe EU komisije, ki uvajajo čedalje večje možnosti za privatizacijo vodnih virov in skušajo omejiti pravice do pridelave lastne hrane, izmenjave hrane, medsebojne pomoči …« (Citat anketiranca št. 110).

 

Mladi med uresničitvijo svojih poklicnih ambicij in brezposelnostjo

 

Trenutna slika slovenske mladine, vsaj kar nam kažejo statistični in drugi podatki, ki nam iz dneva dan strežejo z informacijami o povečevanju brezposelnosti mladih, pa tudi z drugimi niti malo optimističnimi novicami, nas je spodbudila, da v raziskavo vključimo tudi želje mladih glede njihove zaposlitve in uresničevanja lastne poklicne poti. Bi lahko tudi podeželje nudilo ugodno okolje za (samo)zaposlovanje ter kaj lahko za boljšo zaposljivost mladih storimo v mladinskih organizacijah?

Mlade smo povprašali, za katero vrsto zaposlitve bi se odločili, če bi se lahko odločali po lastni volji. Največ mladih se bi v tem primeru odločilo za zaposlitev v javnem sektorju, nekoliko manj za zaposlitev v zasebnem, najmanj pa za samozaposlitev. Zaposlitvi v javnem sektorju so predvsem naklonjene mlade ženske, ki prednosti v tej zaposlitvi vidijo v varnosti zaposlitve. Eden izmed pomembnih vidikov je tudi ta, da se mladim zdi pomembno, da opravljajo zanimivo delo.

Kot kažejo izsledki raziskave bi se mladi za samozaposlitev odločili zaradi fleksibilnega delovnega časa, samozaposlitev vidijo tudi kot rešitev ob pomanjkanju prostih oz. primernih delovnih mest, kot najmanjši razlog pri odločitvi za samozaposlitev pa bi bili uspešni podjetniki, ki bi jih lahko s svojim vzorom spodbudili k temu. Zanimivo pa je, da v tem segmentu prihaja do malih razhajanj, saj mlajši kot ugodnost v samozaposlovanju vidijo ugled in spoštovanje uspešnih podjetnikov, ki jim na nek način tudi predstavljajo vzornika. Prav tako so mnenja, da bi pri samozaposlitvi lažje izrazili svoje osebnostne lastnosti, kot so prilagodljivost, ustvarjalnost, inovativnost, drznost.

Glavne ovire pri samozaposlovanju pa mladi vidijo v prevelikih stroških z lastnim podjetjem v pomanjkanju ustreznih virov financiranja za samozaposlitev ter trenutno neugoden čas za samozaposlitev. Pri samozaposlitvi mlade ne bi motilo sodelovanje s starši, ki so morebiti že lastniki podjetja. Raziskava prav tako kaže, da pomanjkanje ambicij mladih spada med najmanjšo oviro za samozaposlitev, a kljub temu se večina mladih trenutno ne bi odločilo za ustavitev podjetja.

Med tistimi, ki pa svoje podjetniške ideje že razvijajo, pa je največ zanimanja za nudenje zdravstvenih storitev ter dejavnosti na kmetiji (pridelava vina, čebelarstvo, oljarstvo), a jim uresničitev ideje omejuje pomakanje kapitala za zagon podjetja ter tudi znanja s področja podjetništva. Podjetništvo na podeželju ima po mnenju mladih največ prihodnosti v turizmu, raznih storitvenih dejavnosti, manj pa v samem kmetovanju oz. le-to povezujejo z drugimi panogami.

 

Kaj lahko naredimo mladinske organizacije?

 

Mladinske organizacije tvorimo v okolje, ki je najbolj prilagojeno potrebam mladega človeka na posameznem področju organiziranja, zato je njuno, da poznamo trenutno stanje življenja mladih ter si začrtamo jasne smernice in cilje našega delovanja.

Kot kažejo izsledki raziskave o življenju mladih v Posavju in njihovih poslovnih izzivih je splošni družbeni preobrat, ko so mladi zaradi razmer na trgu dela primorani kasnejše osamosvojitve in imajo le majhne možnosti za uresničitev lastnih potencialov, pustilo posledice v zadovoljstvu nad lastnem življenjem. Nadaljnje lahko strnemo, da se odnosi v sami družbi tako bliskovito spreminjajo, da jim izobraževalne institucije ne morejo več slediti, zato mladi iz izobraževalnega sistema izstopijo neopremljeni z znanjem, ki bi ga potrebovali za uspešen prodor v družbi in na trgu dela. Če se usmerimo na podeželsko okolje, je med mladimi, predvsem tistimi iz ubranega okolja, prisotna idilična predstava o podeželju, ki ga zaznamujejo neokrnjena narava in posledično čisti zrak, pristni odnosi … Ker smo mnenja, da bi s primernimi pristopi lahko spodbudili razvoj podjetništva na podeželju, smo se umerili tudi v raziskovanje odnosa mladih do podjetništva. Za zdaj ostaja samozaposlitev še nepriljubljena oblika zaposlovanja, kljub številnim ugodnostim, pa so bolj vidne ovire v neugodnih pogojih za razvoj le-tega. Jih bomo sposobni odpraviti?

V preteklih letih se je izseljevanje mladih iz podeželskega okolja zmanjšalo, a če bomo negibno dopustili, da gre družba skozi hudo bitko v svojo smer, gre pričakovati, da se bomo v prihodnjih letih soočali s ponovno rastjo odseljevanja mladih iz podeželskega okolja, nizkim naravnim prirastom, staranjem prebivalstva in ostalimi neugodnimi karakteristikami družbe. Zato je še toliko bolj pomembno, da se mladinske organizacije zavzamemo za mlade, predstavimo njihove probleme političnim in družbenim odločevalcem, mladim pa ponudimo tudi takšne izobraževalne in udejstvovalne vsebine, ki jih narekuje že posamezno okolje. Naj nam bo to v izziv in priložnost!

 

 

Raziskava o življenju mladih in njihovih poslovnih izzivih v Posavju je nastala v okviru projekta Semena prihodnosti – spodbujanje podjetništva mladih v Posavju (program Leader). Celotno analizo raziskave si lahko ogledate na naslednjih spletnih staneh:

 

http://www.bistricaobsotli.si/dinamic/editor/89BA7_ANALIZA_RAZISKAVE_SPM_konnna.pdf

 

http://portal-mlin.si/index.php?option=com_content&view=article&id=498:prironik-za-izvajalce-podjetnikih-delavnic-za-mlade

 

 

Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli

Sorodni članki

Avtorji