Mladi in mobilnost – mladinske politike v luči strategije Evropa 2014 – 2020

29 Dec2011
2,415

14. decembra 2011, se je v Centru Evropa v Ljubljani odvil posvet Mladi in mobilnost – mladinske politike v luči strategije Evropa 2014 – 2020.

Svoje mnenje so z obiskovalci delili Milan Zver – poslanec v Evropskem parlamentu, član odbora za kulturo in izobraževanje, Peter Debeljak – direktor Urada Vlade RS za mladino, Janez Škulj – direktor Zavoda Movit , Alenka Flander – direktorica Javnega zavoda Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja ter Kamal Izidor Shaker – predsednik Mladinskega sveta Slovenije.

 

Govora je bilo o novih mladinskih programih, ki jih pripravlja Evropska komisija. Predvsem je tekla beseda o perečem problemu za mladinsko sfero v Sloveniji, ki ga predstavlja poenotenje vseh mladinskih programov v pobudi Youth on the Move in s tem izpad programa Mladi v Akciji kot samostojnega programa. Slednji je v Republiki Sloveniji dosedaj predstavljal močno podporo mladinskim organizacijam, njihovim aktivnostim, ki so temeljile pred vsem na neformalnem izobraževanju. Združitev programov v enega bi tako po eni strani pomenil povišanje sredstev, po drugi strani pa bi za mladinske organizacije v slovenskem prostoru predstavljal manjše možnosti za delovanje, saj so le-te precej odvisne od programa Mladi v Akciji, saj država ne namenja mladinski politiki tolikšne pozornosti in podpore, kot jo slednja potrebuje.

Na posvetu so bili predstavljeni različni pogledi na zgoraj omenjeno spremembo, gostje pa so se dotaknili tudi drugih perečih problemov, ki tarejo mlade in mladinske organizacije pri nas.

Dr. Milan Zver je na kratko predstavil spremembe, ki se obetajo in izpostavil težo, ki jo ima mobilnost za mlade in za reševanje problema z zaposljivostjo mladih.

 
 

Janez Škulj je izpostavil, da je v prenosu med dejanskim stanjem in statistiko, ki je predstavljena Evropski komisiji, veliko izgubljenega v prevodu in kam to lahko pelje v prihodnjem. Problematiziral je dejstvo, da je slovenska mladina statistično perfektna, saj v številkah prekaša preostalo evropsko mladino in cilje, ki si jih je zastavila evropska komisija na področju mladih. Posledica te statistične nadpovprečnosti so nižja sredstva namenjena mladim in mladinski problematiki.

 

 
 

Mag. Peter Debeljak je pri tem predstavil še druge posledice te statistične nadpovprečnosti in sicer veliko število mladih diplomantov in predvsem diplomantk, ki jih trg dela ne more sprejeti. Tu Debeljak vidi nelogično povezavo med pospeševanjem rodnosti in brezposelnostjo mladih , pred vsem mladih žensk.

 

Pogovor je tekel naprej smislu, da so dandanes mladi precej bolj odvisni od lastne samoiniciativnosti in iznajdljivosti ter predhodne informiranosti o zmožnostih tako politične participacije, tako kot o vseh ostalih možnostih za prehod v odraslost, to je v finančno osamosvojitev, rešitev stanovanjske problematike ter oblikovanje lastnega življenjskega sloga.

 

Kamal Izidor Shaker se je strinjal s tem, da je veliko odvisno od mladih samih, da pa vendarle potrebujemo programe kot so Mladi v Akciji in izrazil nestrinjanje z združevanjem programov.

Vsi prisotni so se strinjali, da je potrebno izobraževalni sistem prilagoditi trgu dela in trgu na sploh, kar je moč doseči s povečano mobilnostjo mladih in s tem z večjimi možnostmi za formalno in neformalno učenje. Ostaja pa skrb, da bi slednje lahko v tem novem poenotenem programu ostalo v ozadju.

 

 Za portal mlad.si pa je dr. Zver povedal še:

»Dejstvo je, da so mladi v današnji krizi še posebej prizadeti. Zaradi tega je zelo pomembno, kakšen odnos imajo državne politike do njih, ali jim lahko pri tem pomagajo ali ne. Danes smo obravnavali, pregledali vse možnosti, ki jih ponuja evropska politika na področju mladih v okviru programov Vseživljenjsko učenje in Mladi v akciji. To sta dva velika programa, ki dobro potekata. Morda smo Slovenci še premalo izkoristili vse potenciale, ki nam jih evropski programi in evropski mehanizmi nudijo. Za naslednje finančno obdobje, to je 2014 -2020, se pripravlja nov program, ki se imenuje Erasmus za vse, ta bo temeljil na večji vključenosti mladih v Evropski uniji v razne oblike delovne in pa pred vsem učne mobilnosti. Jaz upam, da bomo Slovenci v tem obdobju nekoliko bolj učinkoviti, kot smo bili do zdaj. Zdaj smo na repu pri koriščenju teh sredstev. Mladi, ki se udeležujejo kakršnekoli oblike mobilnosti so bolj uspešni v šoli, tudi konkurenčnejši na trgu dela, pa tudi sicer pri vključevanju v družbo. Tako da se mi zdi, da je mobilnost izjemno pomembna pri odraščanju mladih oseb, še posebno tista na univerzitetni ravni, ko mladi del študija preživijo in opravijo v tujini. Problem pri vsem pa je brezposelnost oziroma zaposljivost. Za to pa gre iskati krivdo tudi pri izobraževalnih sistemih, ki ponujajo programe, ki niso atraktivni ali pa niso dovolj dobri, da bi jih trg dela in pa nasploh družba tudi sprejela. To pomeni, da je zlasti mladih deklet ogromno brez službe, čeprav imajo diplomo. V tej perspektivi moramo to spremeniti, preusmeriti študij v tiste smeri, ki jih družba in trg sprejmeta.

Za boljše koriščenje možnosti, kij ponuja Erasmus za vse je treba pred vsem dobro poznati programe. Tu lahko CMEPIUS veliko naredi, tako da promovira vse te možnosti in programe. Danes ti podatki tudi niso tako težko dostopni glede na komunikacijske prijeme, ki jih imajo mladi. Mladi, ki želijo, lahko najdejo informacije. Nastane pa problem kasneje, ko je potrebno zbrati denar, štipendij seveda ni dovolj in nekatere destinacije v Evropski uniji so zelo drage. Tako, da si nekateri mladi ravno iz teh razlogov tega ne morejo privoščiti. Ampak tudi tukaj se na ravni Evropske unije iščejo rešitve, prav tako kakor v okviru nacionalnih držav. Vsekakor to desetletje bo potekalo v znamenju mobilnosti, tako učne kot delovne. In jaz sem prepričan, da bi mladi morali še bolj izkoristiti te možnosti.«  

 
 Vir: Portal mlad.si
 

Sorodni članki

Avtorji