Nacionalni posvet mladinskega sektorja 2018

164405_0805
04 sep2018
193

SLOVENIJA – Približuje se jesen in spet je čas za letni posvet mladinskega sektorja, ki ga organizira Urad Republike Slovenije za mladino v sodelovanju z Mladinskim svetom Slovenije. Posvet mladinskega sektorja je letni dogodek, namenjen mladinskim delavcem/-kam in voditeljem/-icam, predstavnikom/-cam mladinskih organizacij in organizacij za mlade ter vsem drugim, ki na takšen ali drugačen način soustvarjate in sooblikujete področja, politike in programe za mlade.

Posvet mladinskega sektorja bo potekal v četrtek, 22. novembra 2018, v Hotelu Brdo na Brdu pri Kranju.

Letošnji posvet bo namenjen pogovorom o vprašanjih, povezanih s kakovostjo v mladinskem delu. Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju je leta 2010 po dolgih letih prinesel zakonsko definicijo, kaj v Sloveniji opredeljujemo kot mladinsko delo. Na podlagi zakona je bila sprejeta tudi Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013-2022, ki vključuje tudi vertikalne mladinske politike, ki se nanašajo na mladinski sektor in mladinsko delo. Po precej dolgem usklajevanju je bil lansko leto potrjen Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti za Nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) mladinski delavec/delavka, ki je mladinsko delo opredelil tudi kot poklic.

Zgoraj opisani procesi in dokumenti, ki so samo nekateri izmed procesov v mladinskem sektorju, ki se nanašajo na mladinsko delo, kažejo na to, da smo v Sloveniji v zadnjih letih veliko razpravljali o tem, kaj je mladinsko delo, kdo ga izvaja, kje se izvaja, in tako naprej. Mladinsko delo seveda ni nov pojav, saj je tudi v Slovenji prisotno že precej časa, mladinsko delo se je razvijalo in udejanjalo tudi brez definicij ali smernic. A ob vedno večjem številu organizacij, ki se uvrščajo v mladinski sektor, ob vedno večjem pomenu in poudarku, ki je dan mladinskemu delu (in s tem tudi večji odgovornosti), ob pojavu novih oblik mladinskega dela, ki imajo svoje specifične značilnosti, kot denimo (po)ulično mladinsko delo, digitalno/pametno mladinsko delo, in ob drugih okoliščinah je nastala tudi potreba po tem, da se začnemo ukvarjati z vprašanjem, kaj je kakovost v mladinskem delu, in kaj naj v okviru mladinskega dela spodbujamo in razvijamo.

O razvoju in kakovosti mladinskega dela se zelo intenzivno razpravlja tudi na naddržavni ravni, v okviru različnih mednarodnih institucij. V okviru EU je denimo pred nekaj leti delovala delovna skupina, ki se je ukvarjala z vprašanjem kakovosti mladinskega dela. Kot posledica razprav na tej skupini je leta 2015 izšla publikacija Kakovostno mladinsko delo: Skupni okvir za nadaljnji razvoj mladinskega dela(Quality Youth work: A common framework for the further development of youth work). Odbor ministrov Sveta Evrope je leta 2017 sprejel Priporočilo državam članicam o mladinskem delu, v katerem so opozorili na pomen in pomembnost mladinskega dela, hkrati pa tudi na to, da mora biti kakovostno.

Kot nadaljevanje teh pogovorov, ki predstavljajo samo delček vseh razmišljanj, dokumentov, procesov, zaključkov ipd. glede (kakovostnega) mladinskega dela, smo se organizatorji posveta odločili, da je čas, da poskusimo tudi v Sloveniji bolj jasno opredeliti, kaj je kakovost v mladinskem delu, kako jo lahko zaznamo in spodbujamo, ter tudi naslovimo vprašanje, kako spremljati učinke in rezultate mladinskega dela.

Zato želimo na posvetu skupaj z različnimi deležniki v mladinskemu sektorju najti odgovore na vprašanja: Kakšni so različni koncepti in oblike mladinskega dela, ki jih poznamo v Sloveniji? Ali (oziroma kako) organizacije v mladinskem sektorju naslavljajo kakovost v mladinskem delu? Na kakšne načine lahko spremljamo in merimo učinke in rezultate mladinskega dela? Kako organizacije v mladinskem sektorju zagotavljajo, da se njihove aktivnosti skladajo z vrednotami in poslanstvom organizacije? Kakšne modele in sisteme izobraževanj in usposabljanj so vzpostavile organizacije v mladinskem sektorju? Kako organizacije pristopajo k delu s prostovoljci?

Ker si želimo na posvetu predstaviti čim več primerov slovenskih dobrih praks, ki so prisotne v  mladinskem sektorju, vas vabimo, da  predstavite projekte, orodja, standarde in aktivnosti na temo kakovosti v mladinskem delu za štiri področja:

- Koncepti in oblike mladinskega dela v Sloveniji

V okviru te teme želimo narediti pregled različnih konceptov in oblik mladinskega dela, ki jih poznamo v Sloveniji, kot na primer (po)ulično, socialno, radikalno ali digitalno mladinsko delo itd., ter izvedeti, na čem temeljijo in kakšne so njihove glavne značilnosti. Vsak koncept in vsaka oblika nagovarja različne ciljne skupine mladih, kar prispeva k raznolikosti in pluralnosti mladinskega sektorja. Posledično imajo ti koncepti in oblike tudi različen in raznolik vpliv na mlade ter svoj prostor v mladinskem sektorju in širši družbi. V okviru teh predstavitev bomo naslovili tudi vprašanje, kako se v okviru teh pristopov in oblik organizacije v mladinskem sektorju povezujejo tudi z deležniki iz drugih sektorjev, kot denimo iz kulture, izobraževanja, zaposlovanja, zdravja ipd.

- Sistemi neformalnega izobraževanja in usposabljanja v mladinskih organizacijah

V okviru te teme želimo raziskati, kakšni modeli in sistemi izobraževanj in usposabljanj so vzpostavljeni v organizacijah v mladinskem sektorju. Predstavljeni bodo različni načini in pristopi, kako organizacije usposabljajo mladinske voditelje/-ice in mladinske delavce/-ke ter kako zagotavljajo, da imajo ustrezne kompetence za izzive, s katerimi se srečujejo. Zanimalo nas bo tudi, kako organizacije zagotavljajo, da imajo ti sistemi in modeli učinke, ki so bili načrtovani, in na kakšne načine spremljajo, kako vplivajo na posameznike/-ce ter skupine v organizacijah in na družbo kot celoto.

- Orodja za spremljanje in kakovost mladinskega dela

V okviru te teme bi želeli predstaviti različna orodja in primere dobrih praks, ki jih organizacije v mladinskem sektorju uporabljajo za spremljanje kakovosti v mladinskem delu in učinkov, ki jih imajo na posameznika, skupino in družbo. Spremljanje učinkov in rezultatov svojega dela je del vsake organizacije, da lahko ovrednoti svoje dosedanje delo in načrtuje nadaljnje aktivnosti. Z meritvami lahko med drugim spremljamo tudi učinkovitost projektov za doseganja boljših rezultatov in namenov projektnih aktivnosti. Namen tega sklopa delavnic je prikazati sistematičen pristop k merjenju in primere dobrih praks za merjenje učinkovitosti in kakovosti v mladinskem sektorju.

- Pristopi za delo s prostovoljci

V okviru te teme želimo izvedeti, kakšne pristope imajo organizacije v mladinskem sektorju pri delu s prostovoljci/-kami. Skoraj vsaka organizacija v mladinskem sektorju se srečuje s prostovoljnim delom. Prostovoljno delo je hrbtenica slovenske solidarnosti, ki dopolnjuje in izpopolnjuje aktivnosti države. Prostovoljci/-ke se organizaciji pridružijo zaradi lastnih interesov in z željo po razvijanju svojih kompetenc. Organizacije se soočajo s številnimi izzivi, ki so povezani s prostovoljnim delom. Izvedeti želimo, kako organizacije pristopajo k prostovoljcem/-kam ter s kakšnimi izzivi se organizacije soočajo pri vključevanju prostovoljcev/-k? Na primerih dobrih praks bomo identificirali različne pristope, ki jih organizacije uporabljajo za delo s prostovoljci/-kami in načine zagotavljanja kakovosti prostovoljnega dela.

 Primere dobrih praks, ki jih želite predstaviti na posvetu mladinskega sektorja, lahko prijavite preko elektronske prijavnice do 17. septembra 2018.

 Objavil: uredništvo mlad.si (vir: MSS)

Foto: MSS

Natisni stran Natisni stran

Kategorije v fokusu

Sorodni članki

Avtorji