Srečanje mladih kmetov v Mestni občini Celje

Srečanje - Celje
13 jul2018
193

CELJESrečanje mladih kmetov Mestne občine Celje je potekalo 7.2.2018 ob 14.00, v prostorih Narodnega doma v Celju. Prisotne je najprej pozdravila predstavnica Skupine za za mlade kmete in kmetijsko politiko v okviru ZSPM, Doris Letina. Opisala je delovanje skupine in same Zveze slovenske podeželske mladine, nato pa besedo predala županu občine Celje, gospodu Bojanu Šrotu.

Srečanje - Celje1Župan občine je nagovoril mlade kmete in predstavil statistko na področju kmetijstva v lokalni skupnosti; na območju Celja je kar 390 kmetij, s povprečno 6,5 ha zemlje, prevladuje pa govedoreja. Kot naslednji sta predstavnici občine predstavili aktivnosti občine na področju kmetijstva: občinski razpis na področju kmetijstva, možnosti izobraževanj, strokovnih ekskurzij in izvajanja različnih projektov.

G. Primož Kroflič je predstavil delovanje lokalne akcijske skupine LAS (Celje, Laško, Vojnik, Štore) in njenih značilnosti, ter možnosti vključevanja mladih kmetov. Za tem pa je besedo prevzela še kmetijska svetovalka iz KGZ Celje, ga. Polona Starc in predstavila pogoje ukrepa „Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete“.

Sledila je predstavitev Skupne kmetijske politike po letu 2020, ki je bila podlaga za nadaljnjo debato glede izzivov in težav, s katerimi se soočajo mladi kmetje. Po uvodnem delu so udeleženci debatirali o različnih tematikah in iskali ideje, rešitve ter povzeli izzive, s katerimi se soočajo mladi kmetje.

Predlogi, pobude in možne rešitve so se nanašali na naslednje sklope:
- Izzivi v kmetijstvu na lokalni ravni,
– izzivi v kmetijstvu na nacionalni ravni,
– Povezovanje med mladimi kmeti.

Izzivi in problemi v kmetijstvu na lokalni ravni
– Težave pri obnovi ali gradnji objektov, saj so postopki pridobitve gradbenih dovoljenj predolgi in predragi, še posebej pa izstopa višina komunalnega prispevka, ki je zelo visok;
– Na občinskem razpisu je na voljo premalo sredstev, glede na kmetijsko področje občine; sredstva naj bodo v celoti razdeljena in porabljena;
– Uvedba pomoči pri financiranju projektov/premostitvena sredstva, saj največjo težavo pri investicijah predstavljajo začetni finančni vložki, ne glede na poznejše sofinanciranje;
– Celje trenutno nima sprejeta prostorskega načrta, postopki trajajo predolgo;
– Pozidava najboljših kmetijskih zemljišč; potreben bi bil boljši nadzor nad prodajo zemlje;
– Kmetje imajo težave pri pridobivanju dovoljenj za širitve kmetijskih objektov, medtem, ko gradnje trgovskih centrov ne predstavljajo težave;
– Že tako je kmetijske zemlje premalo, velikokrat pa se ta prodaja neaktivnim kmetov ali špekulantom, ki izkoriščajo sistem in pridobivajo neposredna plačila;
– Predlog je uvedba nižjega komunalnega prispevka za mlade kmete;
– Predstavnik mladih kmetov naj bo vključen v občinski svet Mestne občine Celje; mladi kmetje naj so prisotni ob pripravi in sprejemanju prostorskega načrta;
– Gradnja zadrževalnikov vode na sušnih področjih; z regulacijo se je preveč znižal nivo podtalnice, protipoplavni jarki in nasipi pa so zgrajeni sredi kmetijskih zemljišč;
– Vzpostavitev trgovine zgolj z lokalnimi, domačimi izdelki.

Izzivi in problemi v kmetijstvu na nacionalni ravni
– Birokratske ovire – poenotenje evidenc in njihova digitalizacija, poenostavitev; kmetje so zadovoljni s pomočjo s strani KGZS in skladov, ne z upravno enoto;
– Poenotenje komunalnega prispevka na nacionalni ravni, saj ta v nekaterih občinah zelo odstopa (več tisoč evrov);
– Problem neposrednih plačil (subvencij):
– normalne tržne cene bi omogočale kmetovanje brez subvencij,
– nadzor nad izkoriščanjem neposrednih plačil – „kmetje“, ki zemlje ne obdeljujejo in nimajo živali ali končne proizvodnje izkoriščajo sistem, saj zemljo dajejo v najem in koristijo subvencije,
– neaktivne kmete/špekulante bi bilo mogoče izločiti s subvencijami, vezanimi na proizvodnjo (posebna pravila za hribovske kmetije, turistične kmetije, ohranjanje krajine);
– Dosledno izvajanje Zakona o kmetijskih zemljiščih:
– določene maksimalne najemnine, da ne bi bilo mogoče izsiljevanje najemodajalcev,
– striktno izvajanje zakona in sankcije za špekulante;
– izjema pri obračunu socialnih transferjev naj postanejo tudi mešane kmetije, ki v Sloveniji prevladujejo (npr: tisti, ki ima kmetijo in je zaposlen, traktorja ne more uveljavljati kot osnovno delovno sredstvo – kar traktor v vsakem primeru je);
– Podpora države pri zagonu dejavnosti/kmetije – nižji prispevki in podobne vzpodbude;
– MKGP je večkrat podaljševalo razpisne roke, zaradi notranjih interesov/lobijev, do česar ne bi smelo prihajati – razpisni roki so enaki za vse!
– KGZS in kmetijski svetovalci naj se posvetujejo s kmeti o smiselnosti prijave na določene razpise, saj tudi neuspešna kandidatura na razpisu precej stane;
– Za dvig cen izdelkov je potrebna direktna prodaja in obveščanje potrošnikov, da bodo prepoznali kvaliteto slovenskih izdelkov;
– Težave pri izplačilih zavarovalnin pri naravnih nesrečah – zamujanje z izplačili, nemogoči pogoji (slikovno gradivo, ki vedno ne more biti dokaz);
– Večina kmetov je izgubila zaupanje v javno-zasebna partnerstva, sklade in državo, saj so večkrat podlaga za finančne goljufije;
– Problem majhnosti slovenskih kmetij – majhne družinske kmetije večkrat izpadejo iz možnosti prijav na razpise, ukrepe; velikosti slovenskih kmetij ne smemo primerjati z evropskim povprečjem;
– Definicija aktivnega kmeta – podlago naj predstavlja dohodek iz kmetijske dejavnosti, torej vezanost na proizvodnjo (ne glede na to ali je oseba kmečko zavarovana ali ne);
– Pobuda za ministrstvo za finance: pri povračilu trošarin za gozd naj se upošteva dejansko stanje rabe/zaraščenosti zemljišča;
– Opuščanje in zaraščanje hribovskih kmetij – vzpodbude!
– Znamka „Izbrana kakovost“ ne dosega svojega namena, potrošniki ji še ne zaupajo, kmetje ne dobijo višje cene za svoje pridelke;
– Povečanje lokalne samooskrbe – javno naročanje, zakonska ureditev za javne zavode;
– Izboljšanje delovanja zadrug – nižje cene repromateriala, če bi se zadruge povezovale in delale v skupno dobro!

Povezovanje med mladimi kmeti
– Težavo predstavlja mentaliteta kmetov, ki se ne želijo povezovati;
– Skupni nakupi strojev in kooperacije niso tako enostavno izvedljivi, saj so kmetje vedno bolj časovno odvisni od vremenskih razmer in morajo delo vsi opraviti v kratkem času;
– Povezovanje na nacionalni ravni, preko skupnih blagovnih znamk po panogah; povezovanje znotraj panog;
– Čim več predstavitev dobrih praks;
– Boljše delovanje zadrug – povezovanje za nižje cene repromateriala in ne konkurenca; trenutno kmetje nimajo zaupanja v zadruge;
– Povezovanje po principu odprte kuhinje – podeželje v mestu, skupno trženje;
– Organizacija podobnih srečanj mladih kmetov, da se spoznajo in si pomagajo;
– Vzpostavitev mentorskega sistema – praksa na kmetijah;
– Boljše povezovanje strojnih krožkov in nudenje strojnih uslug, katerih kvaliteta je trenutno preslaba – strojne usluge so smiselne, saj je večina kmetij manjših.

logotip (1)

 

Zapisala: Nina Černel, ZSPM
Vr in Foto: ZSPM

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Novice

Sorodni članki

Avtorji