Spletno nasilje med mladimi

cyber-bullying-122156_960_720
25 jul2018
270

SLOVENIJA – Vzporedno s povečano uporabo interneta in novih medijskih tehnologij se je medvrstniško nasilje med mladimi s šolskih igrišč preselilo tudi na svetovni splet. Spletna socialna omrežja so še vedno najhitreje rastoča internetna aktivnost, a tudi najbolj podvržena izpostavljenosti različnim tveganjem. Delež mladih uporabnikov interneta se s starostjo povečuje, dnevna uporaba pa je največja pri starejših najstnikih od 15. do 19. leta starosti. Povečuje se tudi stopnja digitalne pismenosti, kar pomeni, da se vse več uporabnikov dobro zaveda, da vse na spletu objavljene informacije, tam tudi ostanejo, ne glede na morebitne poznejše poskuse, da bi te potencialno problematične podatke odstranili. Zloraba teh podatkov je pogosto v središču spletnega nadlegovanja, ki je indirektna oblika nasilja, saj se izvaja preko medija, in se lahko odvija v vsakem trenutku.

Raziskava EU Kids Online iz leta 2010 je pokazala, da so otroci na splošno, deklice pa še posebej, pri nastavitvah zasebnosti in objavljanju na spletu previdni, zanimivo pa je, da so starejši mladostniki po teh podatkih manj oprezni kot mlajši uporabniki. Raziskovalci domnevajo, da je tako zaradi večje stopnje samozavesti in/ali povečane potrebe po pozornosti in izpostavljanju. Obstaja nevarnost, da deljenje potencialno občutljivih podatkov sčasoma eskalira, ko uporabniku vedno večje deljenje informacij preide v navado. Analiza iz leta 2011 navaja, da 51% otrok in mladih verjame, da so pri uporabi interneta povprečno spretni, četrtina jih meni, da so nadpovprečno spretni, nekaj manj kot 10%, največ med dečki, pa se ima za strokovnjake.

Zloraba občutljivih podatkov je le ena od oblik nasilja na spletu, saj storilci svoje žrtve na različne načine zalezujejo, zapeljujejo, nadlegujejo, trpinčijo, ustrahujejo in goljufajo. Raziskovalci ugotavljajo, da je medvrstniško spletno nasilje najbolj razširjeno med starejšimi mladostniki, a ga izvajajo tudi mlajši otroci. Skoraj 70 % nasilnežev po teh podatkih ne ustrahuje le preko interneta, ampak tudi v resničnem življenju, večina pa v preteklosti takemu nasilju sama ni bila izpostavljena. Najpogostejši načini so ustrahovanje in nadlegovanje prek elektronskih sporočil, objavljanje s telefonom posnetih fotografij in videov, popravljanje fotografij, sexting … Med vzroki za izvajanje nasilja strokovnjaki navajajo predvsem ljubosumje in maščevalnost med vrstniki, osebno zadovoljstvo/izživljanje, potreba po različnih virih (domača naloga, denar), vzpostavljanje dominantnosti znotraj skupine, prenizka ali previsoka samozavest in pridobivanje pozornosti, dolgčas ipd.

Odkrivanje spletnega nadlegovanja je običajno oteženo zaradi anonimnosti in nevidnosti, ki ju izvajalcem nasilja zagotavlja svetovni splet, zaradi česar je spletno nasilje tudi označeno kot eno hujših kaznivih dejanj. Agresorjem zagotavljata občutek varnosti in manjšega strahu ob razkritju, zaradi česar jih posledice dejanj manj skrbijo, kar povečuje njihovo drznost. A čeprav je splet idealen prostor za anonimne nasilneže, se pri medvrstniškem spletnem nasilju žrtev in storilec največkrat poznata, nasilje pa se v največji meri izvaja v času izven šole, je kratko (dve tretjini spletnih nasilnežev nasilje izvaja manj kot mesec dni), a zelo intenzivno (večkrat na dan/teden).

Otroci in mladi se sicer pogosto niti ne zavedajo, da so žrtve spletnega trpinčenja, ki pa vseeno pusti posledice na njihovem duševnem stanju, ki lahko trajajo še dolgo po tem, ko se samo nadlegovanje konča. Le-to lahko tako vodi v dolgotrajno anksioznost, depresijo, poslabšanje samopodobe in učnega uspeha ter samomorilna nagnenja. V kolikor žrtev prepozna nasilje, je pogosto nepripravljena o tem spregovoriti, tako zaradi sramu kot strahu pred posledicami. Žrtvam svetujemo, da se najprej obrnejo na osebo, ki ji zaupajo, ali pokličejo anonimni telefon za otroke in mladostnike – TOM (116 111, deluje vsak dan med 1200 in 20.00). Dokumentirajo in prijavijo naj vsakršno nasilje, blokirajo neželene vsebine in uporabnike ter se, še posebej v skrajnih primerih, vsaj začasno, povsem “odklopijo” od medijskih tehnologij.

Vir: Tea Jan, Raziskovanje spletnih tveganj med mladimi

Vir in foto: Društvo zaveznikov mehkega pristanka

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Izpostavljeno

Sorodni članki

Avtorji