Počitniško delo za mlade Zakaj delati?

prodajalec
16 jul2018
520

SLOVENIJAZakaj se delo med počitnicami splača, ali beležimo rast povečanja izdaje študentskih napotnic med poletjem, kako pridobljene kompetence pomagajo mladim v prihodnje in najbolj pomembno, katere so tiste pravice, ki jih imajo študenti/dijaki. Na uredništvu mlad.si smo za mnenje o vse tem in še več povprašali Vesno Miloševič Zupančič, strokovnjakinjo za mlade in trg dela na E-študentskem servisu

Vesna Milosevic Zupancic_1

Vesna Miloševič Zupančič

Počitniško delo je za mlade pomembno iz več razlogov. Za mlade je navadno glavni motiv zaslužek.  Na tisto, na kar včasih ne pomislijo in se zgodi enostavno kot posledica dela, pa je pridobivanje izkušenj. Pri delu mladi pridejo v stik z delodajalci. Pogosto je, sploh za mlajše, dijake, to prvi stik s trgom dela. Pri študentskem delu mladi spoznajo delovne procese in vidijo, kako določeno delo resnično izgleda v praksi. Pogosto si določen poklic oz. delo predstavljajo drugačno kot je v resnici. Pri študentskem delu poleg delodajalcev spoznajo tudi sebe – ugotovijo, kaj jih zanima, kaj jim je všeč in seveda tudi, kaj jim ni všeč in česa zagotovo ne bi počeli v življenju. To je pomembno z vidika karierne orientacije in odkrivanja svojega bodočega poklica oz. dela.

Mladi pri opravljanju počitniškega dela pridobijo delovne navade, naučijo se točnosti, spoštovanja avtoritete, spoznajo delodajalce in delodajalci spoznajo njih. Na takšen način si odprejo mnoga vrata za naprej ter hkrati širijo svojo socialno mrežo.

Hkrati imajo skozi študentsko in počitniško delo mladi možnost spoznati različne poklice, različna dela, kar jim pomaga pri kariernem odločanju. Z vsakim delom pridobijo pomembne kompetence, ki jim lahko pomagajo kasneje v življenju. Tudi pri preprostem delu, kot je delo v strežbi, se lahko naučijo učinkovite komunikacije, pridobijo sposobnost prepoznavanj potreb ciljne javnosti, naučijo se obvladovanja konfliktov, dela z denarjem itd. Zato mlajšim, npr. dijakom, priporočamo, da poprimejo za vsakršno delo, ki jim je na voljo ter kasneje v višjih letnikih prevzemajo vedno bolj zahtevna dela. Starejšim, študentom višjih letnikov, pa priporočamo, da si poiščejo takšno študentsko delo, ki je čim bolj povezano z njihovo smerjo študija oz. z bodočim poklicem, ki ga bodo opravljali. Na tak način poleg generičnih kompetenc lahko pridobijo tudi relevantne poklicno – specifične kompetence in hkrati spoznajo točno tiste delodajalce, pri katerih se lahko kasneje zaposlijo.

Poletje je tudi tisti letni čas, ko vsako leto beležimo največ opravljenega študentskega dela v letu. V celem lanskem letu je preko e-Študentskega Servisa delalo okoli 63.000 dijakov in študentov, od tega med poletjem kar 44.000. Za večino mladih se zaključijo šolske in študijske obveznosti in zato imajo več časa za opravljanje počitniškega dela.

Primerjava z ostalimi leti nam pokaže, da je v letu 2018 ponudba del s strani delodajalcev precej višja kot v preteklih letih. To izrazito povečano povpraševanje s strani delodajalcev je posledica gospodarske rasti, saj je trenutno v vseh segmentih trga dela veliko povpraševanje po kadrih. V letošnjem juniju je bilo objavljenih oglasov za več kot 4.000 del. Podobno število študentskih del kot jih beležimo v letu 2018, je bilo nazadnje na voljo v letu 2008. Na drugi strani pa je dijakov in študentov od leta 2008 manj za kar 50.000. Zaradi tega podjetja čedalje težje dobijo ustrezno število študentov in dijakov. Hkrati pa veliko ponudbe prostih del ter manjše generacije pomenijo za mlade, da imajo trenutno res možnost izbire.

e-ss foto Matej Pušnik-2654 (1)

Foto: Matej Pušnik

Študentsko delo je pot do redne zaposlitve. Po naših izkušnjah mladim znanja in veščine, pridobljene s študentskim delom, zelo pomagajo pri iskanju dela in pri pridobitvi prve zaposlitve. Tudi v raziskavi Ninamedie, opravljeni v letu 2018, je velika večina mladih anketirancev (74,9 %) prepričana, da jim je delo prek študentskega servisa pomagalo ali zelo pomagalo pri spoznavanju trga dela, podjetij in organizacij ter delovnih nalog. Raziskava je pokazala, da se skoraj 55 % študentov, ki opravlja študentsko delo v podjetju, tam tudi redno zaposli, 30,2% pa se jih je zaposlilo v drugem podjetju.

Svojih pravic se mladi relativno dobro zavedajo, pri čemer so praviloma študenti bolje seznanjeni z njimi kot dijaki. Nekatere izmed pravic, ki bi jih mladi morali vedeti so:

1. Zakonsko predpisana najnižja urna postavka, znaša od 1. aprila 2018, 4,73 € bruto oz. 4 € neto.

2. Po Obligacijskem zakoniku je ponujena urna postavka opredeljena kot dana ponudba in zaradi tega zavezujoča za delodajalca.

3. Dijakom in študentom se odvajajo socialni prispevki in šteje se jim pokojninska doba: odvajajo se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za poškodbo pri delu in poklicno bolezen, za zdravstveno zavarovanje.

4. Delodajalci morajo upoštevati določbe Zakona o delovnih razmerjih o prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti in o odškodninski odgovornosti ter Zakon o varnosti in zdravju pri delu.

5. Za študentsko delo so študenti in dijaki upravičeni do dohodninske olajšave. Uveljavljajo lahko posebno osebno olajšavo (ki trenutno znaša 3.302,70 €). V primeru, da jih starši ne uveljavljajo kot vzdrževane družinske člane, lahko uveljavljajo tudi splošno olajšavo.

6. Priznavanje študentskega dela kot delovne izkušnje: študentsko delo se lahko prizna kot delovna izkušnja pri iskanju službe.

 

Vir in foto: uredništvo mlad.si

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Mnenja

Sorodni članki

Avtorji