Srečanje mladih kmetov V občini Jesenice

28616705_821566068035818_3810866620189776874_o
12 jun2018
366

JESENICE – Srečanje mladih kmetov občine Jesenice je potekalo 6.3.2018, v prostorih konferenčne dvorane Kolpern v Jesenicah. Prisotne je najprej pozdravila predstavnica ZSPM in predstavila delovanje Zveze slovenske podeželske mladine in Skupine za mlade kmete. Sledile so predstavitve aktivnosti lokalne skupnosti na področju kmetijstva, predstavitev kmetijstva na območju Gorenjske, predstavitev projektov na področju ohranjanja podeželja Razvojne agencije Zgornje Gorenjske.

Sledila je predstavitev Skupne kmetijske politike po letu 2020, ki je bila podlaga za nadaljnjo debato glede izzivov in težav, s katerimi se soočajo mladi kmetje. Po uvodnem delu so udeleženci debatirali o različnih tematikah in iskali ideje, rešitve ter povzeli izzive, s katerimi se soočajo mladi kmetje.

28699384_821565694702522_1536986906994923178_oPredlogi, pobude in možne rešitve so se nanašali na naslednje sklope:

Izzivi in problemi v kmetijstvu na lokalni ravni
– Težave z razvozom gnojnice zaradi datumske določitve/prepovedi; potrebno bi bilo prilagajanje vremenskim razmeram in različnim območjem;
– Številčnost divjadi in zveri, ki uničujejo kmetijske pridelke;
– Razdrobljenost površin in problema razvoja kmetij, zaradi pomanjkanja prostora;
– Premalo združevanja površin in zamenjav zemljišč (vzpodbujanje zamenjav/komasacij); pomoč tako občine kot Sklada kmetijskih zemljišč, ki je pri tem popolnoma nekoristen;
– Nizke odkupne cene (še posebej pri prodaji preko zadrug);
– Zaraščanje težje dostopnih zemljišč – potrebne vzpodbude za ohranjanje/urejanje zemljišč;
– Subvencija za ohranjanje narcis je zelo nizka, glede na to da se košnje zamaknejo in je pridelek precej manjši;
– Težave pri pridobivanju gradbenih dovoljenj (prilagajanje vsem drugim, le lastniku zemljišča ne);
– Slabo prostorsko načrtovanje (slaba pomoč s strani občine, neznanje zaposlenih na občinah in nobene pomoči; dejavnosti se v prostorskih načrtih sploh ne predvidijo);
– Težave pri pridobitvah soglasij zaradi spomeniške zaščite/ohranjanja kulturne dediščine – ni mogoče najti skupnega jezika, niti niso pripravljeni sodelovati in razumeti, kaj pomenijo določene omejitve;
– Boljše sodelovanje s TNP – Triglavskim narodnim parkom, saj so razmere za kmetijstvo na tem področju težke in prinašajo veliko omejitev; razumevanje s strani TNP, da se sme urediti vsaj določene poljske ceste za boljši dostop do zemljišč.

Izzivi in problemi v kmetijstvu na nacionalni ravni
– Visoke cene nafte in repromateriala;
– Administracija:
– združevanje evidenc, da se te ne ponavljajo; velika izguba časa;
– s strani države zagotavljanje poenostavitev, do katerih pa nikoli ne pride; prej obratno;
– Ukrep KOPOP: za večino neuporaben ukrep, z nesmiselnimi cilji in veliko birokracije (še posebej nesmiselna pravila pri pašnikih in travniških površinah);
– Nizke odkupne cene, ki kmete še bolj silijo v odvisnost od subvencij;
– Težave z zavarovanimi vrstami divjaki, zveri (jelen, medved, volk), ki jih je občutno preveč;
– Praktično nemogoča pridobitev vodnega dovoljenja (npr: za vodno elektrarno);
– Počasnost izdaje dovoljenj in odločb s strani MKGP (dvostopenjsko odločanje preko Agencije) – zavlačevanje, počasnost, čakanje na odločbe po več mesecev/let; zaradi tega zaostajajo ali se ne morejo izvesti tako občinski kot zasebni projekti;
– Država naj kmetu postavlja manj omejitev in ovir, kar bo pripomoglo tudi z manjši odvisnosti od subvencij, saj bi kmetje lahko delali bolj svobodno;
– Subvencije/neposredna plačila namenjena „aktivnim kmetom“, ki imajo dokazljivo proizvodnjo;
– Boljše tržne cene izdelkov bi pripomogle k zmanjšanju subvencij (le te naj bodo namenjene zagonu dejavnosti, ne pa preživetju);
– Mentaliteta potrošnikov, da bodo prepoznali kvaliteto lokalne prehrane;
– Boljša kupna moč potrošnikov, ki si ne morejo privoščiti kvalitetnih izdelkov, saj imajo višjo ceno;
– Potrebna je regionalizacija kultur, specializacija za določene sorte (kaj potrebujemo? Kaj uspeva?);
– Smernice kmetijske politike bo določala država, kar je pozitivno, pojavljajo pa se predvsem dvomi, da bodo zaradi različnih lobijev in interesnih skupin spet prikrajšani kmetje;
– Boljše sodelovanje z Zavodom za gozdove;
– Težave z lubadarjem, ki so zelo obsežne, spravilo je počasno in težko, prihaja do pomanjkanja gozdnih delavcev –razumevanje s strani zavoda, ne pa enostransko pisanje kazni;
– Sodelovanje kmetov pri projektih/načrtih, ki se tičejo gradnje javne infrastrukture (da ne prihaja do nesmiselnih gradenj, nepotrebnih razsvestljav; pozneje ni več možnosti prilagajanja);
– Dovoliti pašo na gozdnih površinah, saj gozd lepše uspeva, živali pa imajo na voljo senco (včasih gobarji naredijo več škode kot živali).

Povezovanje med mladimi kmeti
– Nadaljevanje povezovanja in sodelovanja mladih kmetov za skupno dobro.

logotip (1)

Zapisala: Nina Černel, ZSPM

Vir in foto: Zveza slovenske podeželske mladine

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Novice Uncategorized

Sorodni članki

Avtorji