Rosa je še vedno bosa (ker je prekarka) Za nami uspešno izveden festival

Zaključek
11 jun2018
242

MARIBOR – Festival “Rosa še vedno bosa (ker je prekarka)” je letos potekal v Mariboru že tretje leto. S festivalom smo želeli opozoriti, da je Slovenija pri vrhu držav EU po deležu delavk_cev, ki so zaposlene_i prekarno. Kar 70 odstotkov zaposlitev med mladimi in več kot 40 odstotkov vseh zaposlitev v Sloveniji predstavljajo prekarne oblike dela. Z aktivnostmi, ki smo jih izvedli v okviru izobraževalnega festivala, smo javnost, predvsem pa mlade, ki jih prekarnost najbolj zadeva, seznanili s problematiko prekarnosti in jih opolnomočili v tej smeri, da se bodo zavedali delavskih pravic in da bodo spoznali, na koga se obrniti ter kako se organizirati.

1. majOb obeležitvi 1. maja smo na mariborskem Trgu svobode organizirali javno prireditev z govorci_kami. Na dogodku so sodelovale_i posameznice_ki iz progresivnih organizacij, ki se vsakodnevno borijo s krivicami v družbi. Gre za organizacije, iniciative in sindikate, ki vedo, da bodo spremembe možne zgolj z aktivnim delovanjem na terenu. Na trgu so spregovorili: Karina Ditz (Sindikat poklicnih voznikov Slovenije), Jože Vrhnjak (Združenje borcev za vrednote NOB), Goran Lukič (Delavska svetovalnica), Boris Krabonja (UP-ornik), Urška Breznik (Pekarna Magdalenske mreže), Vesna Škornik (Iniciativa mestni zbor), Matej Križanec (Študentska Iskra), Ana Lah (Sindikat Mladi plus), Gregor Kašman (CEDRA) in Maja Bernik (Kolektiv PIZDA!). Govorke_ci so glasno in jasno povedali, da se moramo za pravice delavk_cev boriti vsi in to vsak dan, ne zgolj 1. maja. Zgolj skupaj bomo lahko ustvarili prihodnost, ki bo dostojna in pravična za vse.

 

Celotedenski cikel izobraževanj, ki so sledila 1. maju, smo pričeli s predavanjem aktivistk_ov Sindikata Mladi plus, ki so na Filozofski fakulteti UM predstavili raziskavo (sestavljeno iz dveh delov) iz leta 2018. Pri prvi anketi je sodelovalo 354 oseb, pri drugi pa 255 oseb. Z anketo so na podlagi 609 prejetih odgovorov uspeli analizirati izkušnje mladih z brezposelnostjo, poznavanjem pravic na trgu dela in oceno njihovega življenjskega položaja. Sindikat je izpostavil, da je pri samem osveščanju mladih, s čemer se aktivno ukvarjajo tudi na sindikatu, treba še veliko postoriti. S pomočjo raziskave so namreč ugotovile_i, da obstaja precejšnje nepoznavanje organizacij, ki se ukvarjajo s pomočjo mladim in zagovorništvom mladih. Prav tako obstaja precejšnje nepoznavanje delavskih in socialnih pravic, ki pripadajo (mladim) delavkam_cem, kar je še posebej zaskrbljujoče. Zavedati se svojih pravic je namreč ključno za opolnomočenje mladih in za vzpostavitev dostojnega dela za vse.

 

Nato smo v sredo, 23. 5., v art club & baru Wetrinsky gostile_i novinarja Lenarta J. Kučiča in novinarko Tanjo Pirnat spletnega neodvisnega medija Pod črto.  Pogovor je bil razdeljen na tri sklope, v prvem smo pobližje spoznavale_i neodvisni spletni medij, njegove začetke in vizijo, v drugem smo pod drobnogled vzele_i prekarnost in članke oziroma njihova poglobljena novinarska dela, v tretjem pa je sledil čas še za vprašanja publike. Predstavljeno je bilo sodelovanje z Investigate Europe in prispevki na temo vse večje prekarizacije dela in družbe v Evropski uniji, problematizirano je bilo rahljanje delovne zakonodaje in to, da so atipične oblike dela, ki so po krizi bile promovirane kot začasne, postale tipične in prej pravila kot izjeme. Dotaknile_i smo se tudi prisilnega samozaposlovanja in problematičnosti norminranih spjev ter dela na črno.

Dr. Karolina Babič je na predavanju, ki je potekalo na Filozofski fakulteti v Mariboru, spregovorila o zadružništvu kot alternativi za obstoječi gospodarski sistem. Zadružništvo je razvojna priložnost za kar se da vključujočo in pravično družbo ter kvalitetno življenje ljudi v različnih okoljih. Zadruge skrbijo za lokalni razvoj zapostavljenih območij, si prizadevajo za socialno vključitev ranljivih skupin, praviloma ne selijo proizvodnje na območja z nižjo ceno delovne sile ter so bolj trajnostno in trajno naravnane kot ostala podjetja. Po svetu je že več kot 250 milijonov ljudi zaposlenih v zadrugah, tudi v Sloveniji pa imamo bogato zgodovino zadružništva, število zadrug v zadnjih letih pa ponovno raste. Danes pri nas obstajajo nova zadružna podjetja, novi produkti, nova delovna mesta, nova lokalna in mednarodna povezovanja ter nove možnosti za razvoj. Zadruge so živa, delujoča alternativa.

V želji osvetliti prekarnost skozi kulturo smo organizirali dogodek Literarni večer na temo prekarnosti, ki smo ga ob prijazni pomoči Kud MLD lahko umestili v prostore Literarne hiše Maribor. Gostili smo tri mlade ustvarjalce pisane besede, med njimi Laro Paukovič, avtorico romana Poletje v gostilni, Toma Podstenška, avtorja mnogih izdanih kratkih zgodb in romanov (Ribji krik, Vožnja s črnim kolesom, Sodba v imenu ljudstva …) in Mišo Gams, performerko, kolumnistko in kritičarko. Osrednja tema dogodka je bila prekarnost: prikazali smo jo kot motiv v literaturi, kot življenjsko realnost ustvarjalcev literature in kot pojav, ki ga moramo kot družba nagovarjati in ga preseči. Z avtorji smo po uvodoma prebranih odlomkih odprli vprašanja, ki se tičejo različnih socialnih tematik, ki se pojavljajo v njihovih delih. Dogodek smo sklenili ob neformalnem pogovoru in obloženi mizi.

Literarni večerZadnji dogodek tedna se je odvil v dvorani Gustaf, kjer se je gledališka skupina Vse ali nič z zakonodajno forumsko predstavo na temo vse večje prekarizacije v Sloveniji končno predstavila tudi v Mariboru. Pred tem so gostovali v Varšavi, na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, FDV-ju, Kinu Bežigrad, Gromki in Ziferblatu Ljubljana. Negotove oblike dela so problematizirali tudi v veliki sejni dvorani Doma sindikatov. V Dvorani Gustaf se je forumske predstave udeležilo veliko obiskovalcev. Ugotovili smo, da se mladi večinoma ne zavedajo svojih pravic, saj jih delodajalec v primeru zaposlitve za nedoločen čas ne more kar tako odpustiti. Obenem smo lahko opazili, da med mladimi ni nobene razredne zavesti, zato kolektiven upor ni možen. Kljub temu so vsi prekarnost prepoznali kot problem, ki čedalje bolj obremenjuje delavce. Videli smo tri intervencije, ki so bile usmerjene v to, kako povezati delavce v skupnem boju za varna in dostojna delovna mesta. Pri vseh smo lahko opazili premike v razmišljanju, ki lahko vodijo h kolektivnemu uporu. Nato so gled-igralci ponudili predloge, ki jih je pregledala Sara Kosirnik iz Sindikata prekarcev, s katerimi bi odpravili vse bolj pogoste prekarne oblike zaposlitev. Sprejet je bil predlog, da se o delavskih pravicah začne poučevati že v osnovnih in srednjih šolah.

 

Avtor: Pekarna Magdalenske mreže
Fotografija: Maja Bernik in Jesús Fernández Santander

Vsebina izraža mnenje avtorja in ne predstavlja uradnega stališča Vlade Republike Slovenije
UVRSkomuniciranje

Vir in foto: Pekarna Magdalenske mreže, Mladinski informacijsko-svetovalni center INFOPEKA

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Lokalno Novice

Sorodni članki

Avtorji