Pri obnovi trim steze v Begunjah na Gorenjskem

krpin
15 jun2018
192

BEGUNJE NA GORENJSKEM – Zasedba mednarodnih prostovoljcev Zavoda Manipura je letos začela sodelovati pri gradnji trim steze Krpin, ki se začne v podnožju nekdaj delujočega smučišča Krpin v Begunjah na Gorenjskem, poteka skozi gozd in navzgor, kjer se konča pod hribom sv. Petra.

Pobudo za trim stezo je pred leti začel Borut Marter, lokalni športni navdušenec in ljubitelj narave, ki to dela z ogromno mero potrpežljivosti in vztrajnosti. Naši prostovoljci mu tokrat pomagajo čistiti pot, po kateri bo potekala trim steza, vkopavati in postavljati prepreke, prenašati material ipd. praktične priprave.

Delovne akcije so akcije v pravem smislu: potekajo v sproščenem in toliko, kot dopušča narava dela, igrivem tonu, z ekipnim delom ter odkrivanjem in treniranjem fizičnih in kondicijskih sposobnosti vsakega posameznika. Mednarodni veter, ki ga prinašajo naši prostovoljci, dopolnjujejo lokalni prostovoljci, med katerimi so izjemno sposobni ljudje z različnih področij vzgoje in izobraževanja. Mogoče se sprašujete, zakaj bi nekdo sploh pomagal pri gradnji trim steze. Če odgovore že poznate, ste tudi sami verjetno kdaj bili prostovoljci, če pa odgovorov (še) niste odkrili, je mogoče čas, da poiščete nekoga v vaši okolici, ki potrebuje pomoč in del svojega dragocenega časa namenite sočloveku. Poleg tega lahko odkrijete marsikatero kvaliteto, ki jo nosite s sabo, spoznate krasne ljudi, mogoče se vam odpre pot do službe ali idej, kaj v življenju početi. Mi ugotavljamo, da so veščine praktičnih znanj, dela z rokami in naravnimi materiali, pri mladih malce pozabljene a kljub temu zelo dobrodošle. Samo prostovoljstvo pa s sabo nosi kvalitete nesebičnosti, nesebičnost pa gradi naše duhovno, astralno, mentalno in fizično telo.

Verjamemo, da je nam večini to povsem jasno, a ko bi vsaj (v duhu nedavnih volitev) tudi našim politikom bilo tako jasno.

Prispevek Boruta Marterja:

Že od malega sem se ukvarjal s športom in zato sem tudi rad ob prostem času hodil na Sv. Petra. Na poti domov sem se vsakič ustavil v neki napol podrti kolibi, kjer sem še malo potelovadil. Niti vedel nisem, da je ta propadla koliba del stare Begunjske trim steze, ki je bila narejena pred davnimi 40 leti.

Z vsakim novim korakom se nama je pridružilo več ljudi in kmalu smo imeli kolibo obnovljeno.

Mislim, da se večina pozitivnih sprememb v svetu prične ravno na tak način. Nekdo se vpraša »Zakaj pa ne..«, zaviha rokave in naredi prvi korak v neznano.

Prijatelj, ki mi je na začetku pomagal je žal odšel po svetu, jaz pa sem idejo obnove obdržal v sebi in se letos ponovno s kosilnico sam podal v hrib, da sprva spet malo pokosim okoli naše trim kolibe in da vidim kdo se mi bo tokrat pridružil. Zopet je en korak sledil drugemu in preden sem se dobro zavedal sem že snemal kratke filmčke za Facebook, kjer sem ljudi pozival naj se mi pridružijo pri obnovi. Eden, ki se je javil je bil David Došenovič, ki dela v mladinskem klubu Garaža (Zavod Manipura) v Poljčah z mladimi ljudmi iz okolice in cele Evrope. Meni so se seveda zasvetile oči, ko sem pomislil, da bi mi lahko prišla pomagati cela armada in sem hitro skočil v avto in šel delati v Poljče malo reklame za moj projekt. David in sodelavci so se me usmilili in tako smo do danes uspeli izpeljati že tretjo delovno akcijo na naši Begunjski trim stezi in z malo sreče nam jo uspe še z nekaj zagnanimi akcijami postaviti do konca. Ker sem tudi sam dosti časa preživel po svetu, rad delam z mladimi ljudmi iz tujine in se z njimi pogovarjam o tem in onem. Mislim, da je to tudi za njih dobra izkušnja, saj večina mladih v času šolanja nima priložnosti narediti nekaj konkretnega z lastnimi rokami in občutiti ob tem zadovoljstvo, ki ti ga le tako delo lahko nudi. Pri delu na trim stezi pa se hitro opazi razlika med mestnimi in podeželskimi prostovoljci. Mestni ljudje smo bolj vajeni v rokah držati telefone kot pa kramp in motorno žago.

Prostovoljci iz mladinskega kluba Garaža se mi zdijo simpatični mladi ljudje. Že samo dejstvo, da so se javili za takšen prostovoljski projekt pove nekaj o njihovem občutku solidarnosti in pripravljenosti svojo energijo vložiti v nekaj kar ne koristi le neposredno njim samim. Odrasli smo ustvarili šolski sistem, ki temelji na individualizmu ter tekmovalnosti in onemogoča mladim, da najdejo odgovore na najbolj pomembna vprašanja v njihovem življenju:

- Kakšni so moji interesi in talenti?

- Kakšno delo je tisto, ki ga bom lahko dobro in z zadovoljstvom opravljal ?

- Kakšen je smisel mojega življenja?

Mislim, da so takšni delovni poletni »tabori« odlična šola za vsakega mladega človeka, ki še išče svojo pot, in so v pomoč, da najde odgovor na katerega od vprašanj.

Za to, da smo lahko dobili vsa potrebna dovoljenja sem se povezal z lokalnim Telovadnim društvom Partizan Begunje, ki je uradni nosilec obnove.

Vir: David Došenović

Foto: Mladinski klub Garaža, Zavod Manipura

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Novice

Sorodni članki

Avtorji