“Največji kapital podjetja so ljudje” Intervju z Andrejem Kurentom

26 Jun2018
2,017

SLOVENIJA – Zaradi številnih družbenih sprememb je podjetništvo pot, za katero se danes odloča vse več mladih. V okviru osrednje teme meseca “Mladi in podjetništvo”, smo v uredništvu portala mlad.si za intervju prosili Andreja Kurenta, vodjo socialnega podjetja Preoblikovalnica, ki deluje po principih krožnega gospodarstva. V Preoblikovalnici odpadnim materialom skozi ponovno uporabo dajejo novo priložnost in vrednost še uporabnega. “Do sedaj smo predelali 220 palet, ponovno uporabili 2600 kg odpadnega materiala, s ponovno uporabo odpadnega lesa rešili ozračje pred 230 kg CO2, reciklirali 100 kg železa, izdelali 106 kosov pohištva in opremili 31 različnih prostorov.” Več o širšem kontekstu (socialnega) podjetništva, začetkih in delovanju socialnega podjetja Preoblikovalnica, si preberite v intervjuju.

Andrej Kurent, foto: Tilyen Mucik

Andrej Kurent, foto: Tilyen Mucik

Zadnje čase se vse več govori o socialnem  podjetništvu. Nam lahko na kratko opišeš kaj to sploh je?

Za nas socialno podjetništvo predstavlja neko novejšo oziroma drugačno obliko delovanja. Nam, ki smo štartali s stotimi evri je na primer pomenilo tudi to, da nam ni bilo treba plačat začetnega kapitala. V osnovi pa socialno podjetništvo pomeni to, da se držiš neke socialne razporeditve dobrin. V socialnem podjetništvu imamo tip A in tip B, mi smo izbrali tip B, kar pomeni, da potrebujemo zaposleno eno tretjino zaposlenih iz socialno ogroženih skupin, v katere spadajo invalidi, bivši odvisniki, bivši zaporniki, starejši od 55 let in tisti, ki so več kot dve leti na zavodu za zaposlovanje. Socialno podjetništvo za nas v tem smislu pomeni tudi več priložnosti, predvsem boj za delavske pravice, boj za vračanje moči delu, kot jo je imelo v preteklosti.

Kakšni so bili vaši začetki?

Ko smo mi začenjali našo poslovno pot, smo najprej potrebovali prostor in ena izmed idej, kako bi prostor dobili, je bila, da bi ga pridobili preko Mestne občine Ljubljana. Za to smo potrebovali neko pravno formalno obliko. V trenutku, ko smo se tega lotili, smo ustanovili zavod in društvo, društvo pa posluje kot socialno podjetje.

Uvodoma omenjaš podporo (socialnim) podjetjem s strani države, lokalne skupnosti… Zanima me, kako ti vidiš tovrstne spodbude mladim?

En del spodbude sigurno obstaja, veliko je mrež, ki povezujejo socialna podjetja. Tista ključna podpora, ki bi mogla biti in na papirju je, v praksi je pa ni, so finančni viri. Tako da na tem področju smo v Sloveniji blazno premalo naredili oziroma bi lahko naredili veliko več, da bi se ta proces bolj uspešno razvil naprej. Ampak to je stvar nekih večjih problemov, od tega, da se za nevladni sektor nameni podpovprečno, smo v samem repu Evropske unije, do tega, da so pri nas socialna podjetja ali pa zadruge stigmatizirane zaradi nekega starega sistema, do tega, da ljudje sploh ne vedo kakšne so možnosti oziroma kako bi lahko to vzpostavili, pa tudi tega, da nekega podpornega okolja, ki bi ti pomagalo, je premalo.

Kako ste do sredstev pri vzpostavljanju socialnega podjetja prišli vi?

Intervju za mlad.si z Andrejem Kurentom, foto: Tilyen Mucik

Intervju za mlad.si z Andrejem Kurentom, foto: Tilyen Mucik

Mi smo leta 2016 prejeli subvencijo za zagon našega socialnega podjetja, črpamo jo uspešno in z njo smo zadovoljni, ampak problematična je predvsem z vidika prevelike birokratizacije. Namesto, da bi se ukvarjali s tem, kako bomo neko storitev oziroma izdelek dali na trg, veliko časa posvetimo temu, da zadostimo nekim administrativnim, birokratskim zadevam. V zadnjih treh letih sta bila dva razpisa za zagon oziroma podporo takšnim socialnim podjetjem, ampak to je občutno premalo, še posebej zaradi tega, ker so ti razpisi izredno kompleksni. V primeru naše subvencije so upravičeni stroški izredno specifični, plače na primer niso subvencioniran strošek, kar pomeni, da moramo biti mi še vedno dovolj uspešni na trgu, da lahko sploh plačamo ljudi, ki smo jih zaposlili.

Kaj pa vsebinski vidik vašega socialnega podjetja, Preoblikovalnice? S čim se ukvarjate?

Mi smo skupina posameznikov, ki se je v letu 2015 odločila, da želimo na neko samostojno poslovno pot. Skozi sodelovanje z Združenjem SEZAM, z vzpostavitvijo Mladinske postaje Moste, je bil eden izmed prvih uspešnih projektov “Urbana delavnica”. Urbana delavnica ponuja prostor in orodje v brezplačno uporabo komurkoli, ki si želi nekih ročnih spretnosti ali pa hobi programov, pa doma nima prostora, ker živi v bloku ali pa nima orodja. Potem je leta 2016 prišel ta razpis za zagon socialnega podjetništva in smo naredili nadgradnjo Urbane delavnice. Celotno delovanje smo zastavili zelo podobno temu projektu, želeli smo izvrševati odvoze kosovnega materiala, praznjenje kleti in podstrešij in potem ponovno uporabit zbran material. Popravljanje, razstavljanje in v končni fazi recikliranje. Bolj ozko smo se specializirali v predelavo palet.

Kaj konkretno v Preoblikovalnici nastaja iz palet?  

Andrej Kurent, foto: Tilyen Mucik

Andrej Kurent, foto: Tilyen Mucik

V letu 2017 smo k sodelovanju povabili pet mladih oblikovalcev in vsakemu izmed njih dali nalogo, da iz kosovnega odpada pohištva izdela nek produkt, ki bi ga potem izdelovali v manjši seriji. Skozi ta proces so začeli z idejo, konceptom in potem sodelovali tudi pri izdelavi prototipa in izdelavi končnega produkta. Zelo hitro smo ugotovili, da nekih večjih količin podobnih kosovnih materialov ne bomo dobili, smo pa pridobili skoraj neusihljiv izvor materiala v paletah. Poleg klasičnega paletnega pohištva, na primer klopi, mize, je naša posebnost to, da palete razstavljamo, jih oblamo in lepimo v plošče. Iz teh plošč pa lahko izdelamo praktično katerikoli mizarski izdelek. Izdelali smo že kuhinjo, mize, stole, lučke, manjše dekor materiale in tako naprej. Nam se rado dogaja, da z vsakim projektom iščemo nek močnejši fokus, zato smo prišli do tega, da na trg ponujamo storitve izobraževalnih delavnic. To je 5-7 dnevna delavnica, ki smo jo do sedaj nudili mladinskim centrom, radi pa bi jo nudili tudi celotnemu širšemu spektru nevladnih organizacij. S to storitvijo želimo ponuditi izkušnjo uporabnikov, da imajo intenzivno participacijo pri sami prenovi in odločitvah kako bo nov prostor izgledal, pa tudi pri sami izvedbi tega. S tem dvigujejo kompetence ročnih spretnosti, timskega dela. To smo zdaj naredili že s štirimi mladinskimi centri. Celotna ideja se je izkazala za zelo uspešno.

V Preoblikovalnici je torej zelo prisotna tudi neka okoljska nota. Lahko mogoče še ta vidik pojasniš, iz česa ste pri tem izhajali?

Že od samega začetka nas je zanimalo zmanjševanje vpliva odpadkov na okolje. Zdelo se nam je, da obstaja ogromna količina kosovnega materiala in je škoda, da bi bil uničen. Zato smo za ponovno uporabo materialov. Delamo tudi monitoring koliko palet smo predelali. Do sedaj smo predelali 220 palet, ponovno uporabili 2600 kg odpadnega materiala, s ponovno uporabo odpadnega lesa rešili ozračje pred 230 kg CO2, reciklirali 100 kg železa, izdelali 106 kosov pohištva in opremili 31 različnih prostorov. Želimo doseči, da bi se v fazah prenov uporabilo čim manj novega materiala za pohištvo oziroma različno opremo, ker obstaja ogromna količina materiala, ki je še vedno primerna za ponovno uporabo.

Bi lahko koncept vašega dela poimenovali “up-cycling”?

Socialno podjetje Preoblikovalnica, foto: Tilyen Mucik

Socialno podjetje Preoblikovalnica, foto: Tilyen Mucik

Ja, v teoriji je samo ukvarjanje z odpadki razdeljeno v dva segmenta. Eno je “down-cycling”. Vzemiva primer lesene mize. Če je ta miza polomljena, mi odstranimo vse kovinske elemente, ki grejo potem v novo kovinsko surovino, les se pa razcefra in se ga skuri ali pa se ga predela v žagovino. “Up-cycling” je pa to, da mi mizo, ki ima dve nogi, predelamo tako, da vzamemo dve drugi nogi, na primer od stola, in ju privijemo gor, pobrusimo, pobarvamo in jo ponovno uporabimo. Še bolje bi pa bilo, da bi to mizo pripojili z dvema stoloma in iz mize dobimo klop. To bi bil primer nadcikliranja. Se pravi neka ponovna uporaba materiala z namenom dvigovanja njegove vrednosti, za nek drug namen.

Kako v vašem podjetju usklajujete podjetniški aspekt, o kateri si govoril do sedaj, s socialnim?

Čisto konkretno, v našem podjetju je zaposlena ena oseba, ki spada v ranljivo skupino. Je invalid, ki je včasih delal v gradbeništvu. Pri nas je blazno zadovoljen, saj je prej delal v nekih izredno težkih razmerah, kjer je bilo veliko izkoriščanja. Pri nas ima bistveno boljše pogoje dela. Sicer je državljan Bosne in Hercegovine s stalnim prebivališčem v Sloveniji že 8 let in prvič po osmih letih smo s skupnimi močmi uspeli celo njegovo družino pripeljat sem. Mislimo, da v podjetništvu primanjkuje točno ta socialni čut oziroma zavedanje, da so največji kapital podjetja, ljudje.

Kako pa, glede na to, da delujete v prostorih Mladinske postaje Moste, v socialno podjetje vključujete mlade, ki prihajajo v mladinski center?

Intervju za mlad.si z Andrejem Kurentom, foto: Tilyen Mucik

Intervju za mlad.si z Andrejem Kurentom, foto: Tilyen Mucik

Krepimo sodelovanje z mladimi študenti. Proti koncu leta s Fakulteto za dizajn načrtujemo organizacijo “re-use campa”, to je nek intenzivni “workshop”, kjer bodo študenti peljani skozi postopek “od koncepta do izdelka”, ki bo narejen s ponovno uporabo. Se pa mladinskega centra ne vključuje toliko v Preoblikovalnico, je ravno obratno. Preoblikovalnica se s svojimi znanji priklaplja na neke aktivnosti in projekte mladinskega centra. Izvajamo na primer projekt “Klopca tour”, kjer skupaj z lokalno mladino, ki se zadržuje v naših prostorih, urejamo parke. Preoblikovalnica je definitivno povezana z mladimi in se napaja iz mladih.

Glede na to, da je podjetništvo med mladimi nek naraščajoč trend, se tudi na vas obračajo mladi, ki razmišljajo o vstopu v svet podjetništva?

K nam pridejo mladi, ki imajo interes iti na neko pot vzpostavljanja društva in delovanja v nevladnem sektorju. Tem dajemo absolutno podporo. Se nam pa ne zdi dobro to, da se spodbuja, da mora biti vsak mlad podjeten, tekmovalen in najbolj uspešen. To je tudi neka agenda, ki jo naš mladinski center vodi. Se pravi, večina mladih spada v nek klasičen sistem – šola, služba, familija, hiša, otroci, pes, avto, vikend. Obstaja pa 5-10 % mladih, ki ne spadajo v ta klasičen sistem in rabijo bolj raziskovati kaj znajo, kaj jih veseli, česa si želijo. In tem želimo mi ponuditi priložnost.

Katera je bila najdragocenejša izkušnja, ki ti je pomagala na podjetniški poti?

Ena dragocenejših izkušenj so bili prvi neuspehi na razpisih. Pisanje teh razpisov je odkrivanje nekih popolnoma novih dimenzij izražanja, koncipiranja idej, planiranja. Druga pomembna izkušnja je tudi celoten proces vzpostavljanja Mladinske postaje Moste. Na začetku smo ostali brez sredstev oziroma z minimalnimi sredstvi, pa smo se vseeno odločili v prvem nadstropju tržnice naredit mladinski center. To je bilo tudi zame nekaj novega, saj kljub temu, da sem bil kot arhitekt vkomponiran v neke procese svojih naročnikov, nikoli ni bilo tega “hands-on” dela oziroma fizičnega spoprijemanja s prenovami. In ta izkušnja je bila tista, ki mi je dala dovolj znanj, da se zdaj na tem področju počutim kompetentnega.

Kje vidiš Preoblikovalnico v prihodnosti?

Andrej Kurent, foto: Tilyen Mucik

Andrej Kurent, foto: Tilyen Mucik

Naši načrti so tako kot vse naše aktivnosti. Večplastne, med sabo povezane, kompleksne. Definitivno en segment Preoblikovalnice, v katerem vidim velik potencial, je prenova nevladnih organizacij. V naslednjih desetih letih bi si želeli opremit in prenovit čim več nevladnih organizacij in mladinskih centrov v Sloveniji na način naših izobraževalnih delavnic. Se pa Preoblikovalnica sigurno vklaplja v neko širšo sliko, saj si želimo vzpostaviti širše podporno okolje za nadcikliranje. Mogoče raziskovalni center, inštitut, poligon, laboratorij… Naša agenda je tudi ustvariti zaprto krožno oziroma cirkularno gospodarsko zanko, kjer bi mestu ponudili, da samo sebe opremlja z uporabo lastnih odpadkov. Sigurno vidimo v krožnem gospodarstvu ključ, v ponovni uporabi materialov pa drugi ključ za uspeh našega podjetja.

Kaj pa z vidika zaposlovanja ranljivih skupin?

Želja je, da v delavniškem delu zaposlimo čim več socialno ranljivih oseb. Če bomo uspeli to zadevo imeti 100 % pokrito, bomo zadovoljni. Definitivno bomo držali tretjino vseh zaposlenih v socialnem podjetju, ki bodo iz ranljivih skupin. Bi si pa raje želeli videti 50, 60 ali 70 % zastopanost ranljivih skupin. Zagotovo bomo nadaljevali z družbeno koristnimi akcijami, kot so vzpostavljanje urbanih prostorov, parkov za mlade, do kakšnih manjših izobraževalnih delavnic. Tukaj želimo peljat svojo socialno noto dalje.

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: Tilyen Mucik

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Intervjuji

Sorodni članki

Avtorji