Vsi si zaslužimo dostojno delo! Zapis ob prazniku dela

Sindikat-mladi-plus-crno-bela-650x320
01 maj2018
239

LJUBLJANA – Da bi podrobneje spoznali položaj mladih na trgu dela ter opozorili na potrebe po izboljšanju stanja, so na Sindikatu Mladi plus v začetku leta 2018 izvedli raziskavo o mladih in dostojnem delu. Ob prazniku dela so delili prve rezultate raziskave. Z objavo rezultatov in osveščanjem bodo nadaljevali še cel mesec v okviru posebne kampanje, ko bodo mlade po vsej Sloveniji informirali o stanju na trgu dela, hkrati pa bodo o najpomembnejših zaključkih raziskave osveščali tudi politične stranke in kandidate na prihajajočih državnozborskih volitvah ter jih pozvali, naj se zavzamejo za izboljšanje položaja mladih na trgu dela.

RAZISKAVA O MLADIH IN DOSTOJNEM DELU 

Na Sindikatu Mladi plus smo v letu 2018 izvedli raziskavo, sestavljeno iz dveh delov. Pri prvem je sodelovalo 354 oseb in pri drugem delu 255 oseb. Za namen raziskave smo ustvarili dve anketi, namenjeni tako mladim zaposlenim kot mladim brezposelnim. S prvo smo želeli preveriti poznavanje pojmov in institucij, povezanih z vstopom na trg dela in brezposelnostjo ter s pravicami mladih v času brezposelnosti. Z drugo anketo pa smo preverjali, kako dobro mladi poznajo dostojno in prekarno delo, zanimal nas je njihov odnos do vprašanj, povezanih z omenjenima pojmoma, zanimalo nas je njihovo poznavanje pravic v času zaposlitve in izkušnje z diskriminacijo pri iskanju zaposlitve ter na delovnem mestu

Mladi brezposelni, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in iskanje dela

Kar 47 odstotkov vprašanih ni vedelo do kdaj lahko mlada oseba na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) koristi določene pravice kot mlada. To je izrednega pomena, saj ima ZRSZ razpisanih več ukrepov za mlade, pri katerih je poleg statusa brezposelnosti pomembna tudi starost (mlade) osebe. V Sloveniji Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS) definira kot ‘mlade’ mladostnike in mlade odrasle osebe obeh spolov, stare od 15. do dopolnjenega 29. leta

Med vprašanimi so med uporabljenimi načini za iskanje dela na prvem mestu spletne strani zaposlitvenih agencij ter portalov in ne Zavod RS za zaposlovanje.

Kar 31 odstotkov mladih brezposelnih, ki so bili prijavljeni na ZRSZ, je v tem času delalo tudi prek drugih oblik dela.

34 odstotkov anketirancev je bilo nazadnje brez zaposlitve oziroma je trenutno brez zaposlitve že več kot eno leto, od tega kar 17 odstotkov več kot dve leti.

Slika 1

Mladi in diskriminacija

Mlade smo vprašali, ali so bili že kdaj deležni diskriminacije na delovnem mestu. Kar 27 odstotkov jih je odgovorilo pritrdilno. Ko smo anketirance prosili, naj opišejo, kaj se jim je zgodilo, so največkrat odgovorili, da so bili deležni diskriminacije na podlagi narodnosti in spola. Pri tovrstnih odgovorih so prevladovale osebe ženskega spola, ki navajajo spolno nadlegovanje, opazke o partnerskih zvezah in vprašanja o načrtovanju družine ter nižje plačilo za enako delo.

Kar 21 odstotkov vprašanih je na razgovoru za službo dobilo vprašanja o načrtovanju družine.

54 odstotkov mladih je bilo deležnih neprimernih opazk na delovnem mestu.

73 odstotkov vprašanih je že opazilo oglas za delo, v katerem je bila jasno preferiranje enega spola, čeprav to za konkretno delovno mesto ni bilo ustrezno. Kar 39 odstotkov vprašanih je na razgovoru že doživelo spolno diskriminacijo, in to sicer kljub dejstvu, da dati prednost določenemu spolu (kar je mogoče samo v izrednih primerih) za razpisano delovno mesto ni bilo relevantno.

Slika 2

Mladi in poznavanje pravic v primeru brezposelnosti

Kar 90 odstotkov mladih ne ve, kaj se zgodi v primeru zamude roka za oddajo prošnje za prejemanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Samo 10 odstotkov vprašanih je vedelo, da v takem primeru pride do znižanja denarnega nadomestila.

Samo 32 odstotkov mladih ve, kaj se zgodi z višino denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, če je oseba prijavljena na ZRSZ in hkrati opravlja delo prek avtorske ali podjemne pogodbe.

Kar 31 odstotkov vprašanih ne ve, da jim pripada denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, če so bili v zadnjih dveh letih zaposleni vsaj 9 mesecev.

Slika 3

Mladi in pripravljenost za delo

32 odstotkov mladih trenutno opravlja delo, za katerega niso plačani. Tako lahko zaključimo, da še vedno obstaja relativno visok delež mladih, ki za svoje delo ne dobi nikakršnega plačila. Takim mladim je popolnoma onemogočena osamosvojitev od staršev ter možnost dostojnega življenja oziroma osnovnega preživetja.

Kar 87 odstotkov mladih, ki so sodelovali v naši anketi, poroča, da so pripravljeni delati na področju, za katerega se niso šolali. Še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je kar 80 odstotkov mladih pripravljenih delati na delovnem mestu, ki zahteva nižjo stopnjo izobrazbo od tiste, ki jo imajo, kar v praksi pomeni, da kar 55 odstotkov vprašanih dela na področju, za katerega se niso šolali. To pomeni, da več kot polovica mladih opravlja delo izven svoje stroke in zato nimajo veliko možnosti pridobivanja izkušenj na področju, za katerega so se izšolali.

Mlade smo vprašali, ali bi bili pripravljeni odpreti svoj s. p., če bil to pogoj za opravljanje dela, na kar je 47 odstotkov vprašanih je odgovorilo pritrdilno. Tako lahko sklepamo, da so mladi pri iskanju zaposlitve pripravljeni sprejeti marsikaj, tudi morebitne kršitve delovne zakonodaje. Takšno izhodišče mladih, ki svoj položaj zaznavajo kot brezizhoden, je precej problematično, saj vodi do tihega sprejemanja kršitev, slabih delovnih pogojev in odsotnosti pravic, ki osebi po delovnopravni zakonodaji pripadajo. Zato se nam zdi pomembno izpostaviti podatek, da bi v primeru, če bi lahko izbirali obliko dela, le 4 odstotke vprašanih odprlo svoj s. p. in delalo kot samostojni podjetniki. Odločitev o odprtju lastnega s. p.-ja danes med mladimi tako ni vedno svobodna, temveč s(m)o mladi v to zaradi slabe situacije na trgu dela in zaradi pritiskov delodajalcev pogosto prisiljeni.

Le 10 odstotkov mladih pa se je v preteklosti, ko so se soočali s kršitvami pri zaposlovanju in na splošno na področju dela, obrnilo na kakšno od pristojnih institucij oziroma organizacij, kar kaže na to da se mladi zaradi strahu pred izgubo dela ne upajo izpostaviti.

Slika 4

Mladi na trgu dela

Nadurno delo pomeni delo prek delovnega časa in delodajalec ga od delavke ali delavca lahko zahteva le v izjemnih primerih povečanega obsega dela oziroma če je to nujno potrebno iz drugih opravičljivih razlogov. Pri vprašanju o nadurnem delu pa je kar 27 odstotkov mladih odgovorilo, da opravljajo nadure vsaj enkrat na teden.

30 odstotkov vprašanih za nadure ne dobi plačila ali dodatnih prostih dni. Kar tretjina mladih torej nadure opravlja brez povrnjene protivrednosti v plačilu oziroma v obliki koriščenja prostih ur, kljub temu, da so tako po zakonu kot po sodni praksi nadure vredne več kot ure v sklopu predvidenega delovnega časa.

Na vprašanje, koliko vprašanim pomeni možnost povezovanja z drugimi delavkami in delavci v kolektivu ter koliko skupno delovanje za izboljšanje pogojev dela (npr. sindikalno organiziranje), je 75 vprašanih odgovorilo, da se jim to zdi pomembno.

Zanimalo nas je tudi, koliko je za vprašane pomemben fleksibilen urnik oziramo samostojno razporejanje delovnega časa. 70 odstotkom vprašanih se je to zdelo pomembno.

Ko smo mlade vprašali, s katero obliko dela imajo največ izkušenj, jih je največ, kar 95 odstotkov, odgovorilo, da je to študentsko delo, kar kaže na dejstvo, da je študentsko delo še vedno najbolj razširjena in najpogostejša oblika dela med mladimi. Vse prevečkrat pa jo delodajalci tudi izkoriščajo. Delo prek študentske napotnice je velikokrat prisotno tudi takrat, ko obstajajo elementi delovnega razmerja in ko bi z delavko ali delavcem morala biti sklenjena pogodba o zaposlitvi. Tako mladi pogosto niso deležni delavskih in socialnih pravic, ki bi jim sicer pripadale in ki si jih tudi želijo. To so pokazali tudi rezultati naše raziskave, iz katere je razvidno, da so delavske in socialne pravice pomembne oziroma zelo pomembne visokemu odstotku (94 odstotkov in 95 odstotku) mladih.

Druge pravice, ki so po naši raziskavu sodeč, mladim zelo pomembne oziroma pomembne so:

- varno in zdravo delovno okolje (za 94 odstotkov vprašanih),

- enakopravnost na trgu dela (za 94 odstotkov vprašanih),

- višina plačila za delo (za 88 odstokov vprašanih),

- varnost oziroma trajnost zaposlitve/oblike dela (za 87 odstotkov vprašanih),

- plačano pokojninsko delo in delovna doba (za 86 odstokov vprašanih).

Iz navedenega lahko sklepamo, da so delavske in socialne pravice za mlade najpomembnejši dejavnik na področju zaposlovanja in dela, ki jih mladi cenijo celo bolj kot fleksibilen urnik in samostojno razporejanje delovnega časa.

Mlade smo vprašali tudi, katero obliko delo bi izbrali, če bi imeli možnost izbire. Ne preseneča nas, da bi se največ mladih odločilo za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Tako je odgovorilo namreč kar 74 odstotkov vprašanih, le 5 odstotkov vprašanih pa bi se odločilo za pogodbo o zaposlitvi za določen čas, pogodbo o zaposlitvi s skrajšanim delavnim časom pa bi prav tako izbralo le 5 odstotkov vprašanih. Kljub temu, da je študentsko delo najbolj razširjena oblika dela, je na prvo mesto omenjeno obliko dela postavilo zgolj 6 odstotkov mladih. Sledijo delo preko s. p. (4 odstotki vprašanih), delo na črno (4 odstotki vprašanih), avtorska pogodba (1 odstotek vprašanih) in podjemna pogodba (1 odstotek vprašanih). Najbolj nezaželena oblika dela je delo na črno, mladi so ga namreč največkrat dali na zadnje mesto prioritet o oblikah dela. Kar kaže tudi na to, da mladi nočejo kršiti zakonodaje, temveč si želijo varnih, trajnih in stabilnih zaposlitev.

Iz opisanih rezultatov lahko trdno sklepamo, da stereotipi o tem, da si mladi ne želijo varnosti, stalnosti, zaposlitev za nedoločen čas, NE držijo, in so povsem napačni.

Med mladimi smo preverjali tudi, kako dobro poznajo svoje pravice na trgu dela.

60 odstotkov vprašanih ve, koliko dni dopusta jim pripada, če so zaposleni za polni delovni čas, kar 74 odstotkov vprašanih pa ne ve, kako se dopust odmerja, če so zaposleni za polovični delovni čas, prav tako pa ne vedo, da jim ta pripada v enaki meri. Tako samo 26 odstotkov mladih ve, da jim pripada enako dni število dopusta, če so zaposleni za polni ali za polovični delovni čas.

48 odstotkov mladih ne ve do kdaj mora biti izplačan regres.

30 odstotkov mladih ne ve, da za opravljene nadure lahko dobijo plačilo ali dodatne proste dni.

Pomanjkanje znanja o pravicah, ki jih delavke in delavci imajo na trgu dela, velikokrat vodi v to, da jih delodajalci izkoriščajo, ter v različne kršitve. Mladi so pri tem lahko še v slabšem položaju, saj poleg nepoznavanja lastnih pravic njihov položaj slabi še občutek, da morajo pristati tudi na razne kršitve in znižati svoje standarde dela.

Slika 5

Z anketama smo na podlagi 609 prejetih odgovorov uspeli analizirati izkušnje mladih z brezposelnostjo, poznavanje pravic na trgu dela in oceno njihovega življenjskega položaja. Iz odgovorov je razvidno, da je pri samem osveščanju mladih, s čemer se aktivno ukvarjamo tudi na Sindikatu Mladi plus, treba še veliko postoriti. S pomočjo naše raziskave smo namreč ugotovili, da obstaja precejšnje nepoznavanje organizacij, ki se ukvarjajo s pomočjo mladim in zagovorništvom mladih. Prav tako obstaja precejšnje nepoznavanje delavskih in socialnih pravic, ki pripadajo (mladim) delavkam in delavcem, kar je še posebej zaskrbljujoče. Zavedati se svojih pravic je namreč ključno za opolnomočenje mladih in za vzpostavitev dostojnega dela dela za vse.

Vir in foto: Sindikat Mladi plus

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Članki

Sorodni članki

Avtorji