Vloga mlade ženske v družbi 4.0 oziroma kako ženske težimo k popolnosti

achievement-adventure-brave-6629
04 apr2018
279

MARIBOR – Med 26. in 27. januarjem 2018 se je odvijala mednarodna konferenca z naslovom Delavec 4.0: Prilagajanje trga dela na zahteve tehnoloških inovacij. Udeležili sta se je tudi dve udeleženki projekta Inkubator 4.0. Kot razmislek o slišanem je nastalo spodnje mnenje.

Kakšna je vloga mlade ženske v družbi 4.0?

Leta 1906 je v Sloveniji doktorirala prva Slovenka … in kje smo mlade ženske v letu 2018? Ženske smo bile čez zgodovino zmeraj v ozadju brez pravih pravic, namenjene dopolnjevanju moških. Druga svetovna vojna in odsotnost moških v državi (predvsem ZDA) je ženskam končno omogočila prostor za razvoj in zasedbo moških delovnih mest, kar je posledično pripeljalo do gibanj, ki so zahtevala enakopravnost žensk v družbi.

V sodobni digitalni družbi, že kar dobrih 100 let po prvi doktorirani slovenki, bi se pričakovalo enakost spolov tako na delovnih mestih kot v družbi. Pa je temu res tako?

Ženske, družina in zaposljivost

Sherye Sandberg v svojem govoru Why we have too few women leaders poudarja, da ženske zasedajo majhen delež vodilnih položajev v primerjavi z moškimi na svetu. Pri tem podaja podatke, da le 13% žensk zasede vodilna delovna mesta v vladah po svetu, le 15-16% v profitnih organizacijah in 20% v neprofitnem sektorju. Številke niso narasle od leta 2002, pravzaprav se zmanjšujejo ali stagnirajo. Ob tem se pojavi vprašanje, zakaj je temu tako?

Odgovore seveda lahko iščemo na več področjih, saj je dejavnikov, ki imajo možen vpliv na to, veliko. Predstavile pa vam jih bova le nekaj, tiste, za katere sami meniva, da so iz najinih izkušenj najbolj povedni.

Avtorici sva mladi ženski, ki sva že v času študija imeli precej izkušenj s študentskim delom in s tem povezanimi razgovori. Predvsem sva opazili razkorak ob vstopu na trg dela, razliko med razgovori za študentsko delo in redno zaposlitvijo. Obe naju je presenetilo dejstvo, da se je na vseh zaposlitvenih razgovorih zelo uspešno infiltriralo vprašanje na temo materinstva in otrok, kot so na primer: »Ali imate otroke?«; »Koliko so stari?«; »Načrtujete družino in kdaj?«; »Imate partnerja?« ipd. Predvsem so naju ta vprašanja presenetila, ker izredno posegajo v zasebnost potencialno zaposlene mlade ženske, kot tudi vedenje, da je najin spol bil vzrok teh vprašanj. Namreč kot nadobudni bivši študentki sva verjeli v enakopravnost spolov na delovnih mestih, kar naju je kar precej udarilo po glavi. Po drugi strani sva bili priči primerom, v katerih so nama poznani moški dobili delovno mesto izključno na podlagi spola. Smo torej res enakopravni?

Ob tem vprašanju se je vredno dotakniti podatka o osebah, zaposlenih na vodilnih položajih, in njihovem starševstvu. Kar dve tretjini poročenih moških na vodilnih položajih ima otroke, medtem ko jih ima le ena tretjina žensk. Prav tako v razmerju, kjer sta oba partnerja zaposlena za polni delovni čas in imata otroka, prevzame ženska dvakrat več hišnih opravil in posveti trikrat več časa vzgoji otrok v primerjavi z moškim. Iz tega lahko sklepamo, da moramo ženske vsaj na neki točki svojega življenja izbirati med družino na eni strani in uspešno kariero na drugi. Na splošno pa začnemo ženske precej zgodaj razmišljati o tej dilemi, dolgo preden je pravi trenutek ali čas za to. Večina žensk se poglobi v to vprašanje že v najstniških letih, kar posledično omejuje njen karierni razvoj. Podatki kažejo, da ženske zavedno ali pa tudi nezavedno pričnemo zavirati svoj razvoj na delovnih mestih s tem, ko ne prevzemamo novih nalog in si ne želimo napredovanja, saj si na tak način ustvarjamo dodatni čas in prostor v našem življenju, ki ga bo zasedel morebitni otrok.

Uspešna ženska – črna ovca v družbi?

Po drugi strani se ženske v sodobni družbe več ne odločamo samo o tem, ali biti uspešna mati ali uspešna poslovna ženska. Namreč sodobna družba ima še zmeraj negativen pogled na uspešno žensko, kar priča tudi harvardska študija na primeru Haidi Roizen. V študiji je profesor svojim študentom predstavil osebo Haidi, ki je karierno uspešna ženska. Študentom jo je enkrat predstavil kot žensko in drugič kot moškega, študenti pa so ob tem morali podati svoje mnenje. Študenti so menili, da sta obe osebi na enaki ravni profesionalne kompetentnosti. Oseba moškega spola je po njihovem mnenju bolj prijetna in všečna, z njim bi tudi z veseljem sodelovali. Medtem ko je oseba ženskega spola bila študentom manj všečna, prav tako pa niso izkazali želje, da bi jo osebno spoznali ali z njo profesionalno sodelovali.

Iz tega lahko sklepamo, da sodobna ženska za uspešno kariero ne žrtvuje le družinskega življenja, ampak tudi svojo pozitivno podobo v družbi. Žalostno se nama zdi, da je v sodobni »napredni« družbi, karierno uspešna ženska še zmeraj družbeno gledano negativno konotirana, medtem ko moški predstavnik za svojo uspešno kariero žanje dodatne pohvale in pospešen vzpon na družbeni lestvici. Tako so uspešni moški označeni za prodorne, drzne in pogumne, medtem ko so uspešne ženske označene za karieristke, možače, zakompleksane in egoistične. Skrb vzbujajoča so nama tudi prepričanja družbe, katera vplivajo na prevzem novih družbenih vlog moških. Tako so v družbi negativno zaznamovani moški, ki se ne odločijo za profesionalni (karierni) razvoj in si želijo svoj čas posvetiti družini in vzgoji otrok. S tovrstno odločitvijo se morajo spopasti z družbeno kritiko njihove neuspešnosti in nepomembnosti na družbeni lestvici.

Učite dekleta, da bodo pogumna, ne popolna!

O tem priča tudi dejstvo, ki ga je v svojem govoru predstavila Reshma Saujani Teach girls bravery, not perfection, da moške vzgajamo na način, da so bolj pogumni in več tvegajo, medtem ko smo ženske vzgojene, da se izogibamo tveganju in neuspehu ter strmimo k popolnosti na vseh področjih. Ženske tako sistematično podcenjujemo svoje sposobnosti, svoj uspeh pa mnogokrat pripišemo zunanjim dejavnikom (npr. imela sem srečo, nekdo mi je pomagal do uspeha ipd.). Na delovna mesta se prijavljamo samo v primeru, če 100% ustrezamo pogojem, medtem ko se moški prijavijo že, če ustrezajo 60% pogojem. Prav tako se izredno majhen delež žensk (7%) pogaja za višino svoje prve plače v primerjavi z moškimi (57%). V vsem zgoraj opisanemu pa same vidiva možen odgovor na vprašanje, zakaj manjšo število žensk zaseda vodilne položaje.

Kakšne priložnosti prinaša trg dela 4.0?

Vendar zadeve niso tako črnoglede, kot se mogoče zdijo na prvo žogo. V mesecu januarju sta Socialna akademija in Združenje delavcev N.Si organizirala mednarodni seminar EZA z naslovom Delavec 4.0: Prilagajanje trga dela na zahteve tehnoloških inovacij. Na seminarju smo med drugim poskušali ugotoviti, kakšne so možnosti zaposlovanja v digitalni dobi in kakšne so kompetence, ki jih bomo potrebovali v prihodnosti za zasedbo delovnih mest. Na seminarju se nama je utrnila ideja o tem članku in položaju sodobne ženske v družbi, saj je Matic Vošnjak v sklopu Industrija 4.0 predstavil sedem kompetenc prihodnosti, za katere sva sami bili mnenja, da jih je večina bližje ženskam kot moškim. Kompetence prihodnosti so namreč kompleksno reševanje problemov, kreativnost, odločanje, pogajalske veščine, kritično razmišljanje, vodenje in upravljanje ljudi, čustvena inteligenca, storitvena usmerjenost in kognitivna fleksibilnost.

V sodobnem svetu tehnologij in industrijske revolucije 4.0 se srečujemo s spremembami na področju družbe, kulture in etike. Digitalizacija bo vplivala na spremembo delovnih mest, pri čemer bo veliko dela potekalo v oblaku, torej od doma, kjer pa same vidiva možnost za bolj enakopravnejše pogoje tudi za ljudi, ki želijo biti uspešni tako v družinskem življenju kot na kariernem področju.

Vir in foto: Socialna akademija

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Novice

Sorodni članki

Avtorji