Posvet o okolju in zdravju Zakaj nam slovenski zrak v povprečju krajša življenje za leto dni?

power-plant-2012377_960_720
14 dec2017
483

LJUBLJANA - Onesnaženost zraka predstavlja enega večjih okoljskih in zdravstvenih izzivov Slovenije, saj letno zaradi nje umre okoli desetkrat več ljudi kot v prometnih nesrečah. Glede na to, da se bliža zima, ko je onesnaženost zraka največja, je Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj (IMZTR) v sodelovanju s partnerji projekta Okolje, zdravje in mladi 2017-19 v ponedeljek, 11.12.2017, organiziral posvet z naslovom “Zakaj nam slovenski zrak v povprečju krajša življenje za leto dni?”. Na njem so govorci predstavili podatke o onesnaženosti zraka za Slovenijo, izpostavili glavne onesnaževalce in njihov vpliv na  zdravje. V interaktivnem delu dogodka smo s pomočjo udeležencev  poudarili problem pomanjkljive ozaveščenosti javnosti o vplivu onesnaženega zraka na zdravje in pripravili nekaj iztočnic, kako izboljšati trenutno stanje.

 “Glede na to, da smo stopili v praznični december in zimski letni čas, je tema onesnaženosti zraka zelo aktualna. V hladni polovici leta so namreč vrednosti delcev PM2,5 in PM10, ki imajo zelo negativen vpliv na zdravje ljudi, pogosto prekoračene. Na današnjem posvetu smo  izpostavili problematiko kakovosti zunanjega zraka kot enega izmed ključnih zdravstvenih dejavnikov, ki je pogosto žal prezrto, predvsem pa se ne upošteva celostno,” je povedal glavni organizator dogodka, Tomaž Gorenc iz Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj. Temu pritrjujejo med drugim številne pobude o širitvah cest, ki že na srednji rok pomenijo več prometa in več negativnih zdravstvenih učinkov ter nedavno objavljen Energetskim konceptom Slovenije (EKS), ki je izredno pomanjkljiv in ne prispeva k uresničevanju zavez in zastavljenih ciljev podnebnega sporazuma iz Pariza leta 2015.

 imztr logo slo»Kakovost zunanjega zraka na zdravje uvrščamo med pomembno determinanto zdravja, saj zdrava odrasla oseba, odvisno od konstitucije in telesne aktivnosti vdihne od 10 do 20 m3 zraka dnevno. Z vidika proučevanja vpliva onesnaženega zraka na zdravje je pomembno izpostaviti vpliv delcev različnih velikosti in sestave, ki tudi v slovenskem prostoru vplivajo na negativne zdravstvene pojave. Delci na mestu vstopa v telo povzročajo oksidativni stres v pljučih, ki vodi v vnetje. V epidemioloških raziskavah so proučevali vpliv različnih delcev na bolezni dihal in obtočil. Najnovejše raziskave skušajo dokazati vplive na Alzheimerjevo in Parkinsonovo bolezen, sladkorno bolezen tipa 2 ter zdravstvene izide v obdobju pred in med rojstvom otroka, ki naj bi bile povezane s kakovostjo zunanjega zraka”, je povedala dr. Andreja Kukec iz Katedre za javno zdravje ljubljanske Medicinske fakultete.

 “Onesnaženje zraka vpliva na zdravje prebivalstva in na globalno in regionalno podnebje. Za izboljšanje kvalitete zraka moramo poskrbeti za stalne ukrepe, ki ciljajo na najpomembnejše vire, in te ukrepe prilagajati stanju zraka. Na občinski, državni in mednarodni ravni moramo sprejeti ukrepe, ki izboljšajo stanje v kontekstu vpliva na zdravje in podnebnih sprememb. Z meritvami moramo določiti vire izpustov onesnaževal in njihov prispevek h koncentracijam v zraku, sprejeti ciljane ukrepe, izmeriti učinkovitost ukrepov in ukrepe prilagoditi, da bomo dosegli želene cilje. Meriti moramo v mestih ob prometnicah, v naseljih, kjer dominira ogrevanje na les, in na lokacijah, ki predstavljajo ozadje; na tleh in v zraku, da izmerimo mešanje v atmosferi in regionalni transport onesnaževal. Ustvariti si moramo celostno sliko, da bomo lahko kakovost zraka izboljšali trajnostno,” je povedal dr. Griša Močnik iz Inštituta Jožef Stefan.

 “Največji vir onesnaženja zraka sta prometni in energetski sektor. Kljub temu, da se zelo dobro zavedamo problemov in so ključni onesnaževalci identificirani, pa država s svojimi politikami ne daje signalov, da bi želela rešiti problematiko. Tako govori o širjenju (avto)cest in nadaljevanju kurjenja umazanega lignita, medtem ko so ukrepi za čistejši zrak na zelo obstranskem tiru,” je izpostavil dr. Tomislav Tkalec iz Focusa, društva za sonaravni razvoj.

 Za zaključek je dr. Andreja Kukec povedala, da je “ključnega pomena pri zmanjšanju in preprečevanju negativnih učinkov zaradi onesnaženi zunanjega zraka povezovanje strokovnjakov različnih strok, sodelovanje in celostno ozaveščanje prebivalstva.”

 Tokratni posvet, kot tudi celoten projekt Okolje, zdravje in mladih 2017-19 je podprlo Ministrstvo RS za zdravje.

Vir in foto: Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Nacionalno

Sorodni članki

Avtorji