Konec politike delitve drobtinic Razmišljanje o nacionalnem posvetu v mladinskem sektorju 2017.

11 Dec2017
1,634

SLOVENIJA – Ali se nadaljuje nepripravljenost politike za dejansko podporo mladinskemu sektorju?

Zakaj sem se odločil, da napišem ta prispevek? Napisal sem ga zaradi obljube samemu sebi, ki sem jo dal lani, da se ne bom udeležil letošnjega letnega srečanja mladinskega sektorja, če se ne bomo začeli na teh srečanjih pogovarjati o strateških problemih mladinskega sektorja in začrtali časovno opredeljene konkretne aktivnosti za njihovo uresničevanje.  Tukaj ne mislim na uresničevanje »strateškega dokumenta«  Resolucija o nacionalnem programu… o katerem imam tudi svoje mnenje.

V triindvajsetih letih moje vključenosti v razvoj mladinskega dela na lokalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju me ravnanja odgovornih za mladinsko delo v državi vedno znova vodijo v razmišljanje, da je mladinsko delo za državo zelo marginalnega pomena, mladinski delavci pa marginalci, za katere se ne ve kaj bi z njimi. Upam tudi, da politična participacija ni prepoznana kot edini primeren način aktivnega udejstvovanja mladih, saj imam včasih prav ta občutek.

Nepovezanost, kadrovska in prostorska šibkost organizacij, ki delujejo na področju mladinskega dela je dobrodošlo dejstvo za državo. Redki so primeri dobrih praks povezovanja in mreženja kot je to v primeru mladinskih centrov v okviru Mladinske mreže MaMa.

Država reagira samo takrat ko kdo nastopi iz pozicije moči, večinoma ko se tega lotijo politični podmladki, ki bi se prvi morali dejansko prizadevati, da se stvari postavijo sistemsko še na drugih področjih mladinskih politik, tudi na področju mladinskega dela in ne samo na svojem delu vrtička za katerega pridobijo kar zajeten del razpoložljivih sredstev na razpisu Urada RS za mladino.

Dokaz za to je tudi sprejeta zakonodaja, ki zagotavlja sistemsko financiranje Mladinskega sveta Slovenije (MSS) in nalaga financiranje lokalnih mladinskih svetov lokalnim skupnostim, čeprav se nihče ne sprašuje ali je učinkovita in ali dejansko deluje v dobro vsem mladinskim politikam, še posebej mladinskega dela kot ene izmed teh politik. To nikogar ne zanima, tudi Urada RS za mladino ne.

Pričakujem, da bo Mladinski svet Slovenije še razširil svoje sodelovanje z Mladinsko mrežo MaMa in jo javno podprl pri  njenih prizadevanjih za sistemsko ureditev financiranja mladinskega dela in to sprejel kot del svojega programa, enakovredno z ostalimi mladinskimi politikami, ki jih zastopa.

Mladinski mreža MaMa bi si glede na svojo  reprezentativnost morala uvrstiti med organizacije, ki jim država priznava poseben pomen pri razvoju mladinskega dela in s tem omogoča tudi sistemsko financiranje.

Da ne bo vse samo negativno, veliko je bilo narejenega v mladinskem delu v Sloveniji. Narediti pa je potrebno še tisti odločilni korak, to je prenos potrebnih sredstev za mladinsko delo na lokalni nivo. Bo težko, vendar za usposobljene, iskrene in pogumne mogoče.

Mladinsko delo se dogaja v lokalnih skupnostih in mora biti prepoznano kot zakonska obveza lokalnih skupnosti. Država pa mora za to zagotoviti potrebna sredstva. To je izziv za vlado, odgovorne ministre in predvsem Urad RS za mladino, ki mora stvari spodbuditi in peljati v smer uresničitve tega cilja. To naj bo izziv tudi za MSS in lokalne mladinske svete, ki še delujejo. Ko se bomo začeli pogovarjati o teh, za mladinsko delo ključnih problemih in izzivih, bodo za mene nacionalni posveti ponovno smiselni in ne bodo zamegljevali realnega stanja kot letos in nekaterih prejšnjih letih.  Da ne bo pomote, tema ki je bila izbrana  letos je bila zelo primerna in naslavlja naše izzive pri delu z mladimi, vendar je primerna za strokovno srečanje ne pa za nacionalni posvet, ki ga vsaj sam razumem kot pomoč odgovornim političnim strukturam, da svoje načrte prilagodijo razvojnim potrebam področja za katerega so odgovorne.

Pozivam trenutno vodstvo Urada za mladino, da se odločno, predvsem pa iskreno zavzame za primerno financiranje mladinskega sektorja in ustvari takšne zakonske okvirje, ki bodo omogočali krepitev in dolgoročno stabilnost mladinskega dela v lokalnih okoljih.

Druge izzive mladinskega dela za katere si želim, da bi jih sprejelo vodstvo Urada za mladino kot svoje usmeritve za nadaljnje delo sem zapisal v lanskem prispevku na tej povezavi. To so tudi teme za katere menim, da bi bile primerne za nacionalni posvet mladinskega sektorja. Če imamo pravo vodstvo se bo pokazalo dokaj hitro.

Odgovori, da kaj ni mogoče spremeniti na bolje, ker zakonodaja trenutno tega ne omogoča, ali ker je proračun za dve leti že sprejet, so nesprejemljivi. Od novega vodstva Urada RS za mladino pričakujem, da bo prevzelo odgovornost do sektorja in njegovih strateških izzivov in ne zgolj uresničevalo svoje lojalne drže do tistih, ki so jih izbrali, če tudi za ceno svojega položaja.

Mladinski sektor ne sme več sprejemati politike delitve drobtinic. Čas je za strateške premike v mladinskem delu, ki bodo kot končni cilj omogočili njegovo stabilno delovanje na lokalnem nivoju. Kdaj, če ne zdaj!

Srečno, mladinske delavke in delavci; srečno, mladinski sektor in odločevalci.

Jurij Šarman

Vir in foto: CID Ptuj

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Izpostavljeno Nacionalno

Sorodni članki

Avtorji