2. Klub MaMa 2017

Mreža MaMa McB-6
21 nov2017
556

BREŽICE – Mreža MaMa je v letu 2017 že drugič organizirala dvodnevni Klub MaMa,  na katerem so se zbrali predstavniki iz več kot 20-ih mladinskih centrov po Sloveniji. Srečanje članic je potekalo v četrtek 16.11. in petek 17.11., v prostorih Mladinskega centra Brežice, kjer je organizacijska ekipa Mreže MaMa pripravila pester vsebinski program, časa pa ni zmanjkalo niti za kvalitetno druženje in zabavo.

V uvodnem nagovoru je direktorica Mladinskega centra Brežice, mag. Mateja Gerjevič, izrazila posebno zadovoljstvo, da njihov center obeležuje 20 let delovanja in lahko gosti že tradicionalni dogodek Klub MaMa. Sledil je nagovor direktorice Mreže MaMa mag. Maje Hostnik, ki je skupaj z vodjama projektov Lauro Krančan in Karmen Murn predstavila realizacijo letnega delovnega načrta 2017 in načrt aktivnosti za leto 2018. Poudarila je, da delo na Mreži MaMa poteka po načrtih in da aktivnosti izvajajo kakovostno in odlično. V letu 2017 so na Mreži MaMa v ospredje postavili mreženje z različnimi deležniki, kar 34% svojega časa pa so namenili tudi usposabljanju mladinskih delavcev. Najbolj obiskana delavnica iztekajočega se leta je bila informiranje in komuniciranje, med vidnejše dosežke leta pa spadata dialog s predsednikom Evropske komisije Jeanom Claudom Junckerjem in dialog med mladimi in predsednikom Vlade RS, Mirom Cerarjem, ki ju je organizirala Mreža MaMa.

Do konca leta 2017 bo izvedenih še nekaj aktivnosti v okviru projekta KA3 – Koalicija mladih in KA2 – Socialno vključevanje v mladinskih centrih, v načrtu pa je predvidenih še nekaj usposabljanj v sklopu projekta Mladim.

Sledila je predstavitev letnega delovnega načrta 2018 in možnosti njegove dopolnitve ter razprave, v katerem so lahko svoje potrebe in želje naslovili tudi mladinski centri. Načrt je razdeljen na 4 dele. Pomemben del je mreženje in odnosi z deležniki, v okviru katerega sta področji zastopanja in strukturiranega dialoga. Drugi del se nanaša na razvoj mladinskega dela, znotraj katerega je področje mednarodnega delovanja (projekt Youth Workers Academy), področje socialnega vključevanja v mladinskih centrih, projekti Mladim, Capacity Building: Western Balkan, Find Your Internationality in projekt  REYiON. Vsi projekti so dobro ocenjeni tudi s strani Nacionalne agencije.

Skupaj z mladinskimi centri Mreža MaMa dosega odlične rezultate.” Maja Hostnik, direktorica mreže MaMa.

Izčrpni predstavitvi letnega načrta so sledili pogovori s tremi pomembnimi deležniki na področju mladinskega dela, ki jih je povezovala Sara Žvikart, pomočnica vodje projektov na Mreži MaMa in pomočnica urednice portala mlad.si.

Nov predstavnik mladinskih centrov v Svetu Vlade RS za mladino, Miha Peternel je dejal, da se je končno pokazalo zanimanje za delo mladinskih centrov. Poudaril je povezavo med mladinskimi centri in visoko udeležbo na volitvah. Ob vprašanju o ciljih, ki si jih je zadal v svojem mandatu pravi, da si želi večjo povezanost mladinskih centrov in njihovo boljšo informiranost. Meni, da se mladinski centri ne vključujejo dovolj v soodločanje mladinskega sektorja in si želi vzpostaviti kanal komuniciranja, kjer je  ideja poleg povezovanja, vzpostavitev glasu mladinskega sektorja. Morali bi namreč dati večjo težo mladinskemu sektorju. Novi predstavniki v Svetu Vlade RS za mladino so se po njegovem mnenju ujeli dobro, pokazalo se je da imajo veliko želja. Na prvem neformalnem srečanju s predstavniki so že določili postopanje Sveta Vlade RS za mladino v prihodnje, dialog med mladinskimi predstavniki pa je tudi stekel dobro.

»Mreža MaMa zapolnjuje tisto vrzel med mladinskimi centri, ki sem jo tudi sam opazil. Današnji dogodek mi je super, predvsem predavanje, dober nivo organiziranja, dober nivo programa, dobre izkušnje.« Miha Peternel, predstavnik mladinskih centrov v Svetu Vlade RS za mladino.

Eden izmed pomembnejših predstavnikov mladinskega sektorja, ki jih je Mreža MaMa povabila na srečanje, je bil direktor Movita, Nacionalne agencije Erasmus+ za področje mladine, Uroš Skrinar. V uvodu je izrazil navdušenje, da se kot nekoč pomemben del Mreže MaMa vrača v njeno zgodbo. »Mreža MaMa piše lepo zgodbo in vzdržuje mrežo mladinskih centrov, kar je neka posebna moč, ki jo Mreža ima.« V nadaljevanju je na kratko povzel izvajanje programa Erasmus+: Mladi v akciji in omenil, da trenutni program temelji na mobilnosti. Statistike za iztekajoče se leto so po njegovem mnenju dobre, prav tako kot kvaliteta projektov in primeri dobrih praks. Poudaril je pomembnost rednega poročanja evropski komisiji in dodelitev vseh sredstev za posamezen ukrep. Slediti je treba indikatorjem mladih z manj priložnostmi. Pojavlja se velik problem prijav tistih, ki ne sodijo v mladinski sektor, zato je potrebno delati na tem, da se bodo prijave takšnih omejile. Na agenciji začenjajo intenzivno delati na tem, kaj je kakovostno mladinsko delo.

Mladinsko delo NI storitvena dejavnost!” Uroš Skrinar, direktor Movita.

V pogovoru je direktor Movita predstavil Evropsko solidarnostno enoto, ki bo v prihodnjem letu postala popolnoma samostojen program, kar bo korenito spremenilo arhitekturo Erasmus+ programa. Najbolj pomembna sprememba, ki se obeta pa je brisanje programa EVS iz programa Erasmus+.

V okviru Evropske solidarnostne enote se bodo izvajali solidarnostni projekti, kjer gre za pobude tako na lokalni, kot na nacionalni ravni. Tukaj se bo poudarjala tema solidarnosti. Drugi del programa je zaposlitveni del, ki bo podpiral pripravništva oz. traineeships in zaposljivost. Pri slednji je pomembna razlika ta, da bodo organizacije dobile sredstva za pošiljanje osebe na zaposlitev in ne za plače. Na tem mestu o financah ni mogel konkretno govoriti, saj se države članice EU niso strinjale o predlagani količini sredstev za prihodnje leto.

Kot slabost Evropske solidarnostne enote je izpostavil to, da se bo izgubila učna komponenta. Pomembno bo namreč, da bo prostovoljno delo opravljeno, ne pa tudi to ali se je prostovoljec kaj naučil. Prav tako meni, da ni dobro da solidarnostna enota nagovarja direktno posameznika in preskoči organizacijo.

Mladinske centre je Skrinar pozval, naj začnejo več delati na kakovosti, saj bodo s tem lažje delovali naprej in odgovarjali na potrebe svoje ciljne skupine. Od mladinske politike vedno pričakuje več dejstvo pa je, da program sedaj težje podpira mladinsko politiko, saj zajema samo en del mladinskega sektorja. Tukaj pričakuje tudi večji angažma s strani države.

Na vprašanje, kako vidi spremembe na področju mladinskega dela in mladinskih centrov odgovarja, da so slednji tekom zadnjih 10 let zelo zrastli. Mladinskega dela je več, je raznoliko in vprašljive kakovosti, opaža pa prizadevne delavce v mladinskih centrih, ki radi opravljajo mladinsko delo. V mladinskih centrih pogreša več poudarka na kakovosti, saj so mladinski centri postali naročniki storitev in ne delajo več za mlade. Poudarja, da so mladi zelo pomembni pri vključevanju v aktivnosti mladinskih centrov, slednji pa morajo bolj krepiti svojo mrežo.

Ob zaključku pogovora je na kratko predstavil namen strateškega TCA partnerstva, 21 Nacionalnih agencij Europe goes local, kjer gre za izvajanje kakovostnega mladinskega dela na lokalni ravni. V okviru razvojnega, pilotnega projekta bodo skupaj s partnerskimi organizacijami pripravili module mladinskega dela, s katerimi bodo podprli lokalne skupnosti.

»Mrežo MaMa vidim kot pomembno organizacijo, ki predstavlja in zastopa pomembne akterje, mladinske centre, tudi v programu Erasmus+: Mladi v akciji, zaradi tega se tudi Movit z veseljem odzove in pride na Klub MaMa ter ima možnost predstaviti delovanje in program v preteklosti in s pogledom v prihodnost, hkrati pa tudi sodelovati v razpravah in slišati tudi akterje, katerim je program tudi namenjen. Mislim, da so dogodki kot je Klub MaMa pomembni zato, da se srečamo in da se slišimo. Vedno z veseljem vidim stare znance in predvsem nove kolege v sektorju. Tisto kar je pomembno je, da se mladinski centri sami aktivirajo, da sami prispevajo tudi k sooblikovanju programa Erasmus+: Mladi v akciji.« Uroš Skrinar, direktor Movita, Nacionalne agencije Erasmus+ za področje mladine.

Pomemben gost letošnjega 2. Kluba MaMa je bil tudi v. d. direktorja Urada RS za mladino, Rok Primožič. V uvodu je izrazil delno zadovoljstvo z realizacijo Nacionalnega programa za mladino 2013-2022 (v nadaljevanju NPM), pri katerem pregled zadnjih treh let kaže spreminjanje situacije  mladih na boljše. Na področju izobraževanja in zaposlovanja se je realizacija NPM bistveno izboljšala, veliki izzivi pa ostajajo na področju stanovanjske politike. Z realizacijo NPM so le delno zadovoljni zato, ker je precej izzivov pri sporočanju in pridobitvi podatkov.

Delo mladinskih centrov vidi kot zelo pomembno. Meni, da mladinski centri bogatijo naš mladinski sektor, raznolikost programov mladinskih centrov pa je pomembna in dobra osnova mladinskega dela v Sloveniji. Vlogo mladinskih centrov vidi predvsem pri delu z neorganizirano mladino, pri socialnem vključevanju in v lokalnih okoljih. Pri prihodnosti mladinskih centrov izpostavlja predvsem to, da se bo treba bolj prilagajati mladim. Pomembno je namreč mlade pripeljati v mladinske centre.

Tekom pogovora se je iz strani udeležencev pojavilo vprašanje o možnostih sistemskega financiranja Mreže MaMa. Primožič je na vprašanje odgovoril, da v povezavi z rednim financiranjem žal ne more dajati odgovorov, saj bi bila v nekaterih primerih potrebna sprememba zakonodaje. Povečana sredstva pa bodo v prihodnje na Uradu namenili novim raziskavam, aktivnostim privlačnim za mladinski sektor in agenciji Movit.

Na vprašanje, kakšna je vizija Urada in načrti za prihodnje, je direktor Urada za mladino izpostavil, da si v svojem mandatu želi pripraviti vizijo o tem, kako vidimo mladinski sektor in ureditev sistemskega financiranja. Prav tako meni, da bi morali premisliti o sistemski umestitvi mladinskih centrov.

»Mreža MaMa je zelo pomemben sogovornik z našega vidika, ker je kot predstavnica mladinskih centrov tista, ki je udeležena v pogovorih na nacionalni ravni o tem, kako želimo razvijati tako mladinski sektor, kot tudi mladinsko delo. Vidimo jih, kot pomembne deležnike in se z njimi redno pogovarjamo. Na današnjem dogodku smo ugotovili, da je veliko izzivov. Vsi se lahko strinjamo, da bi bilo pametno imeti še kakšen pogovor je pa res, da imamo na splošno v mladinskem sektorju precej izzivov, ki jih bomo poskušali naslavljati. Zelo sem vesel, ko se lahko pogovarjam z ljudmi, ki dejansko delujejo na terenu in dobim informacije kaj je tisto, kar je treba na sistemski ravni spreminjati zato, da je njihovo delo lažje.« Rok Primožič, v.d. direktorja Urada RS za mladino.

Popoldanski del je zajemal delavnico Kako prepričati odločevalce?, ki je potekala v dveh delih in je bila izvedena pod strokovnim vodstvom Sebastjana Jeretiča, svetovalca za komuniciranje. Udeleženci so se v prvem del spoznali s konceptom lobiranja.

Jeretič pravi, da lobiranje ni javna kampanja ampak prepričevanje ena na ena, zato je pri prepričevanju pomembno odstraniti lastni pogled na neko stvar.

»Danes v vsaki situaciji reagiramo zelo strateško. Takšno je tudi lobiranje.« Sebastjan Jeretič, svetovalec za komuniciranje.

Mladinskim delavcem je svetoval, naj pri komunikaciji z deležniki uporabljajo drugačna orodja komuniciranja, npr. video. Izpostavil je tudi pomembnost prilagajanja in poenostavljanja sporočil ter uporabo strateških okvirjev. V drugem delu delavnice so udeleženci izbrali konkreten projekt, na podlagi katerega so praktično prikazali način lobiranja.

Kljub pestremu programu pa mladinskim delavcem in delavkam ni zmanjkalo moči, da so ob sproščenem vzdušju in večernem programu, ki ga je pripravil MC Brežice, z druženjem nadaljevali tudi pozno v noč.

Petkovo jutro so udeleženci pričeli s kvizom, v katerem je ekipa Mreže MaMa preverila znanje mladinskih delavcev o sektorju in Mreži MaMa. Sledila je predstavitev dobrih praks, ki sta ju predstavila Zavod Bob in MC Krško ter delavnica za standard kakovosti v mladinskih centrih, ki je potekala pod vodstvom Mreže MaMa.

V nadaljevanju se je pridružil dr. Dejan Verčič, strokovnjak s področja komuniciranja, ki je tekom svojega predavanja na temo “Kako postati viden” s pomočjo konceptov deležniki in komuniciranje predstavil možnosti, ki jih imajo mladinski delavci, da se povežejo s pomembnimi deležniki in poiščejo nove kanale do mladih.

Za zaključek programa nas je obiskala Nika Mustar, svetovalka na Centru Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, ki je podrobno predstavila Nacionalno poklicno kvalifikacijo mladinski delavec in opisala nadaljnje korake, ki sledijo pri pripravi komisije in pridobivanju omenjene kvalifikacije.

V letu 2017 smo na Mreži MaMa zabeležili še en uspešno izveden dogodek, kjer smo se ponovno srečali s svojimi članicami, naredili pregled trenutnih rezultatov in skupaj razmislili o nadaljnjih ciljih. Skupaj z gosti in strokovnjaki z različnih področij smo spregovorili o pomembnih temah, ki so ključne za uspešno sodelovanje in izvajanje mladinskega dela, tako na področju povezovanja kot tudi na področju komuniciranja in kar je najpomembnejše, da mladinski centri še naprej stremijo in se trudijo za kakovostno izvajanje mladinskega dela, tudi s podporo in pomočjo Mreže MaMa.

»Meni so Klubi vedno v redu, ker vidimo stare in spoznamo nove obraze. Mislim, da je bistveno da se srečamo vsaj enkrat na leto. Vsebina je vedno zanimiva, saj MaMa pozna našo problematiko in ve kaj moramo slišati.« Tinkara Koleša, direktorica Mladinskega centra Domžale.

»Gostovanje Uroša Skrinarja je bilo zelo uporabno, saj nas je seznanil z Evropsko solidarnostno enoto in kako bo šel program Erasmus+ naprej.« Nina Beja in Nina Nahtigal, Mladinski center Zagorje.

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Nacionalno

Sorodni članki

Avtorji