Moč odločanja je v rokah ljudi Projekt LegiLAB 4 Progress.

23 Okt2017
994

EVROPA – Namen projekta LegiLAB 4 Progress, znotraj katerega sodelujemo štiri organizacije iz Škotske, Poljske, Italije in Slovenije, je mladim in mladinskim delavkam_cem približati Zakonodajno gledališče. Zakonodajno gledališče, ki je v Sloveniji še precej neznana metoda, je eden izmed Boalovih zadnjih projektov, ki ga je razvil v Braziliji v času svojega mandata, v letih od 1993 do 1997. Ko je bil Augusto Boal mestni svetnik, je bilo v Riu de Janeiru spremenjenih kar 20 zakonov.

170926-29-LegilabEdimburgh_66S pomočjo Zakonodajnega gledališča bomo organizacije iz Škotske, Poljske, Italije in Slovenije skušale organizirati različne skupine ljudi, s katerimi delujemo v svojih lokalnih okoljih, da izrazijo svoje zakonodajne potrebe. Na Škotskem bodo metodo zakonodajnega gledališča vzpostavljali_e s tremi ciljnimi skupinami: ženskami, ki so žrtve nasilja v družini, odvisnicami_ki od drog in ljudmi, ki so stigmatizirani zaradi duševnih bolezni. Italijanska organizacija se bo posvetila priseljenski zakonodaji, ki izključuje migrantke_e iz vseh področij človekovega življenja, odpravljanju diskriminacije in vključevanju migrantk_ov v lokalno skupnost. Poleg odprave kulturnega rasizma bodo znotraj svoje lokalne skupnosti stremeli_e tudi h krepitvi zavesti o skupni odgovornosti za okolje in boju proti nasilju nad ženskami. Ker družbe pogosto »pozabljajo«, da so njen sestavni del tudi osebe s posebnimi potrebami, bo poljska organizacija z metodo zakonodajnega gledališča opozarjala na segregacijo gluhih in naglušnih otrok. Na Poljskem za gluhe in naglušne otroke znotraj šolskega sistema niso predvideni posebni izobraževalni programi, ki bi potekali v znakovnem jeziku, zato so otroci s posebnimi potrebami diskriminirani v primerjavi z ostalimi. Naša organizacija pa se bo ukvarjala s problemom prekarnih delavk_cev (v Sloveniji je 70 % mladih prekarno zaposlenih) in spodbujanjem samoorganiziranja v Mariboru, kjer že skoraj pet let delujejo zbori samoorganiziranih četrtnih in krajevnih skupnosti, ki si prizadevajo za neposredno vključevanje prebivalk_cev v procese odločanja o mestu. Naj omenimo, da iz Brazilije (natančneje iz mesta Porto Alegre) izvira tudi participatorni proračun, ki je učinkovita metoda vključevanja prebivalk_cev v odločanje o javnih sredstvih, za katerega si že več let prizadevajo tudi samoorganizirane četrtne in krajevne skupnosti v Mariboru.
Boal je pred nekaj več kot dvajsetimi leti želel z Zakonodajnim gledališčem spodbuditi občane_ke k politični participaciji in dialogu z odločevalci_kami. Verjel je, da so prebivalci_ke tisti_e, ki bi morali_e odločati o družbenih vprašanjih, ne pa vladajoča elita. Če bi bili_e občani_ke vključeni_e v procese odločanja, bi se obenem tudi bolj angažirali_e, da bi se zakoni zares uresničevali.

170926-29-LegilabEdimburgh_75Na prvem mednarodnem srečanju partnerskih organizacij, ki smo se ga od 26. do 29. septembra udeležile vse štiri organizacije v Edinburgu, so se porajala številna vprašanja, kako se lotiti Zakonodajnega gledališča. Prvi dan je bil namenjen formalnim obveznostim, saj je bilo treba natančneje zastaviti plan dela (projekt traja od junija 2017 do septembra 2018), si razdeliti_e naloge in se dogovoriti_e glede scenarija za film. Namen kratkega, okrog 20 minut dolgega filma, katerega koordinatorji_ke bodo aktivisti_ke iz Poljske, je promoviranje Zakonodajnega gledališča kot orodja za spodbujanje politične participacije. Ker je film medij, ki je bližje mladim, je njegov namen spodbuditi tudi mladinske delavke_ce, pedagoge_inje in socialne delavce_ke, ki bi lahko metodo Zakonodajnega gledališča uporabili_e pri svojih aktivnostih. Zakonodajno gledališče je namreč mogoče uporabiti kjerkoli: v šolah, socialnih centrih, mestnih četrtih itd. Drugi dan pa je bil namenjen dramaturgiji Zakonodajnega gledališča, ki vključuje pomembna vprašanja, s katerimi se bomo soočale partnerske organizacije. Prvo vprašanje, ki smo si ga zastavili_e, je vloga empatije oz. poistovetenje gled-igralcev_k s protagonistom_ko znotraj Zakonodajnega gledališča. Boal se je pri metodi gledališča zatiranih naslanjal na Bertolta Brechta, ki je ostro nasprotoval empatiji, saj sočutje samo po sebi gled-igralcem ne omogoča razumevanja v strukture zatiranja. Vendar je pri tem ločeval empatijo, ki se porodi iz znanja, in empatijo, ki se porodi iz nevednosti. To pomeni, da bi Brecht ostro nasprotoval joku in razočaranju navijačev_ic zaradi poraza na nogometni tekmi, medtem ko bi povsem podpiral jok in jezo proti rigidnim, birokratiziranim institucijam, ki nečloveško obravnavajo ljudi v stiski, ki ju doživljajo gledalci_ke ob gledanju filma I, Daniel Blake (2016). Poleg razprave o taktikah in strategijah, kako spremeniti sistem od spodaj navzgor, so se odprla tudi druga vprašanja. Prvi problem, s katerim se bomo soočale partnerske organizacije pri vzpostavljanju Zakonodajnega gledališča, je, kako spodbuditi politično participacijo mladih. Zaradi korupcije, klientelizma in drugih spornih politikantskih praks mladi ne zaupajo več v politiko. Pasiviziranost mladih je posledica večletnega sistemskega izključevanja mladih iz procesov odločanja, napaja pa jo mit o nepremostljivosti družbeno-političnega sistema, v katerem živimo. Drugi problem se glasi, kako organizirati mlade za skupno reševanje družbenih problemov. Zaradi vse večje individualizacije in tekmovalnosti, ki ju spodbuja neoliberalni kapitalizem, je med mladimi vse manj solidarnosti. Mladi se torej ne združujejo v politična gibanja, posledično pa ni kolektivnega upora, s katerim bi pritiskali na odločevalce_ke. Mladi bi zato morali ozavestiti, da lahko samo s kolektivnim bojem dosežemo družbene spremembe. Tretji problem pa se nanaša na motivacijo, in sicer kako motivirati mlade za nadaljnji boj, ko bodo trčili ob navidezno nepremostljive strukture oblasti. Oblastnikom namreč ni do tega, da bi se spremenil sistem, na katerem sloni njihova moč, zato je naravnan v smeri, kjer odloča manjšina namesto večine. V Mariboru zaradi nepripravljenosti župana Andreja Fištravca participatorni proračun še ni sprejet na nivoju celega mesta. Kljub pritiskom občanov_k. Smiselno je tudi vprašanje, koliko je učinkovit boj znotraj sistema in podpiranje reformističnih zakonov, ki dolgoročno ne odpravljajo zatiranja. Kljub temu smo vse štiri partnerske organizacije prvo srečanje zaključile z optimizmom. Vse se namreč že več let ukvarjamo z gledališčem zatiranih, vendar se želimo naučiti še več o Zakonodajnem gledališču tudi od ostalih partnerjev. Temu bosta služila tudi novo vzpostavljena blog in facebook stran (Legilab), kamor bomo redno objavljali_e svoje refleksije, izmenjavali_e izkušnje o gledaliških pristopih in razvijali_e tehnike Zakonodajnega gledališča.

Zakonodajno gledališče je lahko učinkovito orodje pri vključevanju mladih v procese odločanja. Boal je v svoji knjigi Theatre of the oppressed (1974) zapisal: “Theatre is a weapon … A weapon for liberation.” Čas je, da se osvobodimo in začnemo kreirati družbo, ki bo temeljila na solidarnosti in pravičnosti za vse. Moč odločanja je v naših rokah.

Tomaž Podbevšek, prostovoljec v projektu LegiLAB 4 Progress, ki ga izvajamo v okviru programa Erasmus+, Ključni ukrep 2: Strateška partnerstva

Vir in foto: Pekarna Magdalenske mreže, Mladinski informacijsko-svetovalni center INFOPEKA

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Mnenja

Sorodni članki

Avtorji