Psihološka svetovalnica Pokažite nam, kako vam lahko pomagamo.

logo.aspx_
18 sep2017
398

LJUBLJANA – Irvin Yalom, verjetno eden najvidnejših danes živečih psihoterapevtov, pogosto ponovi, da je edina naloga klienta ta, da je kar se da iskren. Vse ostalo je psihologovo, psihoterapevtovo delo.

Na nas, ki delujemo v pomagajočih vlogah, je, da se vas trudimo razumeti, brezpogojno sprejemati, da smo sočutni do vaših izzivov. Če se trudite vašemu svetovalcu povedati, kaj čutite in kaj razmišljate, delate točno to, kar se od vas pričakuje in kar vam bo pomagalo. In dodatno, kar bo pomagalo vašemu psihologu, psihoterapevtu, da vam bo bolj učinkovito pomagal.

Na veliko žalost se dogaja, da nam kdaj ne upate povedati, da in kakšno pomoč potrebujete in posledico so lahko, dobesedno, smrtonosne. Na samomor lahko pogledamo iz različnih zornih kotov, lahko ga filozofsko razumemo tudi kot ultimativni izraz svobodne volje posameznika. Ampak v vsakem primeru je pomembno, da preverimo, ali je ta odločitev s tako končnim in nepovratnim izzidom, vaša lastna ali jo narekuje, na primer, depresija.

Samomorilne misli so namreč eden od simptomov depresivne razpoloženjske motnje. Tako kot miselne napake. Ko se “depresivni možgani” zavrtijo v negativni spirali slabega razpoloženja, vam pripovedujejo, da nikoli nič ne naredite prav, da ste največje zgube na tem svetu, da nobenemu ni mar za vas in, verjetno najhuje, da nikoli ne bo bolje. Znajo tudi prispevati veliko dokazov za ta »dejstva«, ampak to zato, ker v osnovi goljufajo. Spomnijo se samo negativnih dogodkov iz vaše preteklosti, pozitivne spregledajo. Paranoično vam povedo, da vas je neznanec na ulici definitivno zaničljivo pogledal in da prijatelj ne dvigne telefona sigurno zato, ker vas v resnici ne mara. Vedežujejo, da bo življenje postajalo samo še bolj neznosno, da ni nobenega upanja, da se bste kdaj počutili bolje. V tem stanju samomorilne misli posledično niso daleč za vogalom.

Vemo, da nam takrat težko verjamete. Občutek imate, da vas ne razumemo, da vas samo poskušamo potolažiti z lažnim upanjem. Da vam poskušamo odvzeti možnost samomora kot izhoda iz neznosnih psiholoških bolečin in vas posledično prisilno ohranjamo pri življenju, ki si tega imena sploh ne zasluži.

Kar vas prosimo je, da nam date priložnost. Pokažite nam, da je hudo in kako hudo je. In potem kakšne nas potrebujete, da vam bo to v pomoč. Če nam tega ne poveste, ugibamo. Kot strokovnjaki sicer ugibamo na podlagi strokovne literature, ki nas je naučila, kaj v določenem primeru pri večini ljudi pomaga. Kar pa ne pomeni, da pomaga tudi vam. Vemo, na primer, da večina ljudi, če so deležni nasveta, ob tem dobi sporočilo, da so nesposobni in nemočni. Ampak, če ste na koncu svojih moči, če ste si celo življenje želeli močne starševske figure, ki bi znala nekatere vaše obremenitve tudi prevzeli nase, potem je dajanje nasvetov  v vašem primeru lahko dobrodošlo. Vemo tudi, da tolaženje v smislu “ne skrbet, celo življenje je še pred tabo” ali pa v obliki “to bo minilo, gre samo za obdobje” večini ljudi pove, da jih tisti, ki tolaži, ne razume (in je posledično vsaka tolažba brez učinka). Ampak, kdaj pa nam prija, da nam nekdo postavi naše probleme v širši kontekst in nam na primer pove, da je normalno, da se ob veliki spremembi, tudi če je pozitivna (npr. vpis na željeno srednjo šolo), počutimo zaskrbljene. Ali pa da vemo, da se je podobno počutilo že veliko drugih ljudi pred nami. Normalizacija, kot temu rečemo, lahko kdaj prinese olajšanje, a le, da če imamo občutek, da smo razumljeni.

Psihologi, psihoterapevti vas torej prosimo, da nam pomagate, da vam pomagamo. Mi se zavezujemo, da se bomo maksimalno trudili, da vaših namigov, kolikor subtilni že ti bodo, ne bomo preslišali. Če vas bomo, nam to povejte, tudi če vpijoče jezni. Če še vedno ne bomo razumeli, nas pa zamenjajte. Saj veste, pri izbiri pomoči morate biti kar se da izbirčni.

Če nam želite pomagati, da vam pomagamo, se lahko srečamo tudi v Psihološki svetovalnici v okviru prostorov Mladinske postaje Moste.

Simona Gomboc, univ. dipl. psih., Združenje SEZAM, Delavnica konceptov in UP FAMNIT

Kontakt: simona@delavnicakonceptov.si

Vir in foto: Zavod Delavnica konceptov

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Lokalno Novice

Sorodni članki

Avtorji