Državna priznanja v mladinskem sektorju Mnenje prejemnice državnega priznanja Marje Guček.

21 Sep2017
1,823

SLOVENIJAUrad RS za mladino do 18. oktobra 2017, zbira predloge za podelitev državnih priznanj v mladinskem sektorju. Na uredništvu mlad.si smo ob tej priložnosti, za mnenje prosili bivše prejemnike državnih priznanj na področju mladinskega dela, ki jih bomo objavili v posameznih prispevkih. V preteklem tednu smo objavili mnenje bivše prejemnice državnega priznanja Patricie Čular, tokrat pa si lahko preberete, kaj je za uredništvo mlad.si povedala lanska prejemnica državnega priznanja Marja Guček.

Več kot 20 let izkušenj dela v mladinskem sektorju je najvišje priznanje Republike Slovenije za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju leta 2016 prejela tudi Marja Guček. Lansko prejemnico državnega priznanja smo vprašali, kaj je za njeno delo in za njo osebno pomenilo, da je kot posameznica prejela najvišje priznanje RS v mladinskem sektorju ter katere so kvalitete, ki odlikujejo dobrega mladinskega delavca?

_MG_8199_fb

Marja Guček.

Ko so mladi, s katerimi sem lani ter predlani veliko delala predlagali, da bi me prijavili na razpis Urada RS za mladino za podelitev državnih priznanj v mladinskem sektorju v letu 2016 sem preverila na spletni strani od ministrstva, kdo so bili prejemniki priznanj v preteklih letih. Ko sem videla, da so to osebe, ki jih zelo spoštujem zaradi njihovega doprinosa k razvoju mladinskega sektorja, sem bila zelo skeptična nad tem, da bi bila jaz primerna za takšno priznanje. Res! Ampak, ideja je bila dovolj močna, pripravili smo prijavo in komisija je precenila, da tudi jaz sodim v družbo posameznikov in posameznik, ki si zaslužijo najvišje priznanje v RS za delo v mladinskem sektorju. Tako da priznanje razumem predvsem kot zahvalo za izvedeno delo v preteklosti, predvsem pa kot veliko odgovornost za naprej, torej, da bom tudi v prihodnje izvajala kvalitetne programe ter po svojih najboljših močeh pripomogla k razvoju in prepoznavnosti mladinskega sektorja.

Se mi pa zdijo takšna priznanja izjemno pomembna, saj dajejo težo mladinskemu sektorju ter večajo njegovo prepoznavnost. Imam občutek, da je žal delo mladinskega delavca in kaj mladinko delo je, še vedno premalo razumljeno, premalo prepoznano in da marsikdo “meče” v “koš” mladinskega sektorja marsikaj, kar primarno ne sodi v naš okvir dela – ampak, “če gre za mlade, potem ste vi že pravi“.

Sem pred časom ravno razmišljala, da bi bilo mogoče smiselno, če bi se prejemniki najvišjih priznanj povezali ter izvedli kakšno akcijo za večanje prepoznavnosti mladinskega sektorja v Sloveniji. Prihajamo iz različnih področji, vsi imamo kar nekaj izkušenj, prepoznani smo, verjamem, da bi se z veseljem angažirali in pomagali. Tudi tako se lahko zahvalimo za priznanje, ki smo ga dobili.

S čim sem prepričala komisijo je bolj vprašanje za njih.

Mladinski delavci smo kar se znanj, kompetenc, ki jih imamo, pravi multipraktiki – večina se nas sreča z mladinskim delom v času, ko se kot prostovoljci priključimo kakšni aktivnosti, potem pa nas “potegne” in naše kompetence rastejo z velikostjo projektov, ki jih izvajamo. Res sem prepričana, da smo dobri mladinski delavci izjemen kader, ker imamo res širino: projektno delo, prijave na nacionalne in mednarodne razpise, delo z mediji, iskanje sponzorjev, donatorjev, konstantno vključevanje prostovoljcev ter motiviranje prostovoljcev, logistika, pridobivanje takšnih in drugačnih dovoljenj, delo v različnih ekipah, delo na večih projektov naenkrat, delo pod časovnim pritiskom, skrb za različna birokratska opravila, kreiranje novih in novih programov … In mislim, da bodo v prihodnje, z večanjem prepoznavnosti mladinskega sektorja in posledično večjo prepoznavnostjo kvalitet, širine mladinskih delavcev, dobri mladinski delavci zelo iskan kader izven mladinskega sektorja.

Moja izkušnja pa je, da je najpomembnejša kvaliteta mladinskega delavca odnos, ki ga ta vzpostavi z mladim. Zaradi tega, kako se mlad človek počuti ob mladinskem delavcu, pri delu, pogovoru, pri neformalnem druženje z njim, zaradi tega se bo vračal.

Mladi začutijo iskrenost, pristnost in se potem na to odzovejo. Mladi najprej vzpostavijo odnos z mladinskim delavcem, šele nato pa z organizacijo ter kasneje s sektorjem. Tako da ko enkrat vzpostaviš ta odnos, je to temelj na katerem lahko potem gradiš. Odnos pa zahteva čas, ki ga imamo mladinski delavci žal, vedno manj, saj pri večini finanancerjev šteje predvsem kvantiteta in ne toliko kvaliteta.

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: Svetovni splet

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Nacionalno

Sorodni članki

Avtorji