Posvet mladinskega sektorja 2016 Rastimo skupaj!

14 Dec2016
2,822

LJUBLJANA – V Cankarjevem domu v Ljubljani se je pričel dvodnevni letni posvet mladinskega sektorja. Letošnjemu partnerstvu pri organizaciji se Uradu RS za mladino in Mladinskemu svetu Slovenije pridružuje tudi Mestna občina Ljubljana.

Posvet mladinskega sektorja je letni dogodek namenjen mladim, mladinskim delavcem in voditeljem, predstavnikom mladinskih organizacij in organizacij za mlade ter vsem drugim, ki na takšen ali drugačen način soustvarjajo in sooblikujejo področja, politike in programe za mlade.

dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport.

dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport.

dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport je v uvodnem nagovoru pozdravila veliko število mladih in predstavila področja, ki, kot pravi, jih skupaj z mladinskimi organizacijami naslavljajo v zadnjem času. “Prav je, da se znotraj nacionalnega načrta ter skupnega dogovarjanja aktivno premikamo naprej in ustvarjamo podlage, ki vsem vsem olajšajo izvedbo aktivnosti,” je povedala ministrica in dodala, da je podporno okolje tisto, ki mora ustvariti bazo, da lahko organizacije v mladinskem sektorju delujejo tako znotraj sektorja, kot v okviru lokalnih in regionalnih partnerstev. Ministrica je izpostavila tudi “enega ključnih momentov,” ko so potrdili poklicni standard mladinski delavec/delavka.

#RastimoSkupaj

Ministrica je izpostavila prakso Strukturiranega dialoga in izpostavila dodano vrednost teh dogodkov in srečanj, zasluge za uspeh te prakse, pa pripisala prav prisotnim v dvorani. “Brez vas, vaših idej in sugestij ne bo šlo, zato ponovno kličem k skupnemu dialogu in ideji Rastimo skupaj,” je poudarila ministrica.

V pogovoru z moderatorjem je ministrica še enkrat poudarila in izpostavila dodane vrednosti sprejetja poklicnega standarda mladinski delavec/delavka. Na vprašanje iz občinstva glede aktivnega državljanstva je ministrica dejala, da to strategijo delovanja še vedno izjemno podpirajo, na več področjih in z različnimi programi, saj si je tudi, kot pravi ministrica, EU zadala podobne cilje. Na vprašanje glede komplementarnega povezovanja mladinskih orgnaizaicij in formalnega izobraževalnega sistema, je ministrica povedala, da dobre prakse že obstajajo in da sta oba vidika že izredno povezana, predvsem na lokalnih nivojih, glede sistemskega spodbujanja pa je povedala, da je vrednotenje neformalnega dela pridobivanja kompetenc izjemnega pomena, zaradi česar si obeta, da “bomo še bolje znali strukturirati, kaj tovrstno delo posamezniku prinaša in le to pravilno umestili.

Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije .

Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije.

Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije je po uvodnih pozdravih dejal, da mladinski sektor predstavlja skupnost, ki jo soustvarjamo, v kateri se mrežimo in izmenjujemo mnenja ter ideje.

Posvet mladinskega sektorja naj bo prostor sodelovanja, povezovanja in opolnomočenja ter prostor razpravljanja in iskanja odgovorov,” je poudaril Kampl. Glede sprejetja poklicnega standarda mladinski delavec/delavka je predsednik Mladinskega sveta Slovenije povedal, da je vseeno zaskrbljen, saj, je bilo za ta korak potrebnega “preveč prerivanja, prerekanja in zgubljanja energije.”  “Mladi smo prihodnost te družbe, pa vendar smo tudi njena sedanjost. Smo tukaj in zdaj,” je dodal ter izpostavil, da je že danes potrebno urejati pogoje za mlade. Mladinski sektor lahko tu pomaga, pravi.

dr. Peter Debeljak, direktor URSM.

dr. Peter Debeljak, direktor URSM.

dr. Uroš Grilc, vodja Urada za mladino Mestne občine Ljubljana je zbrane pozdravil in povedal, da je vesel, da so se mladi tokrat zbrali v Zeleni prestolnici. Želi, da se na posvetu odprejo prava vprašanja, naslovijo neurejena področja in da se izkoristi priložnost, da zbrani identificirajo načine, ki bodo mladim olajšali njihovo pot, predvsem na poti zaposljivosti. “Če bomo drzni, bomo rasli še hitreje,” je zaključil.

dr. Peter Debeljak, direktor Urada RS za mladino se je v uvodu zbranim zahvalil za udeležbo in povedal, da “če smo lansko leto na posvetu odgovarjali na vprašanje KAJ, bomo letos odgovarjali predvsem na vprašanja KAKO.” Direktor Urada RS za mladino je poudaril, da zidovi so in bodo, pa vendar, moramo, zato, da jih prestopimo, stopiti skupaj, kar je dr. Debeljak zapisal tudi na majico, ki jo je prejel vsak udeleženec posveta.

dr.  Aleksander Zadel v pogovoru z udeleženci posveta.

dr. Aleksander Zadel v pogovoru z udeleženci posveta.

Dogodek se je nadaljeval s predavanjem in odprto razpravo z udeleženci posveta. Pod naslovom Izzivi dela z mladimi se je z udeleženci pogovarjal dr. Aleksander Zadel. dr. Aleksander Zadel je univ.dipl. psiholog, specialist klinične psihologije, ki ima bogate klinično psihološke izkušnje ter izkušnje s coachingom in osebnim razvojem posameznikov, parov in družin. Učinkovito mentorira ljudi, da na podlagi lastnih potencialov in želja, razvijejo suverene in avtonomne rešitve s katerimi povečajo osebno zadovoljstvo in učinkovitost.

Prvi dan posveta so udeleženci nadaljevali z delom v skupinah.

Organizatorji so tematsko vsebino razdelili na 4 delavnice:

Kaj je/ni mladinsko delo ter moderne oblike mladinskega dela, facilitator: Matej Cepin

V prvem delu delavnice so se osredotočili na odziv mladinskega dela na današnji čas. Po metodi tiha tla so dobili 8 različnih tem oz. vprašanj na katera so morali udeleženci napisati asociacije – kdo ima mlade rad, s čim se mladi ukvarjajo, kako gledajo na prihodnost… Nato je sledila predstavitev udeležencev, kjer so povedali tudi kaj jim je najbolj ostalo v spominu, izstopalo. V teoretičnem delu so se dotaknili trendov, ki vplivajo na mlade (politično, ekonomsko, socialno, tehnološko), ter katera področja mladinskega dela so osnovna, stalna, katera pa so pogojena s časom, v katerem živimo, kot na primer način komunikacije. Po uvodnem delu so se razdelili v 4 skupine, kjer so debatirali prav o teh vplivih: kateri trendi vplivajo na mlade, s kakšnimi izzivi se soočajo pri odraščanju in kakšno vlogo imajo pri tem MCji in kako bi se moralo mladinsko delo spremeniti.

Sodobni pristopi pri informiranju, promociji ter komuniciranju s ciljnimi javnostmi znotraj mladinskega dela, facilitator: Jan Peloza

Delavnico so z uvodnim nagovorom pričeli facilitator Jan Peloza, direktor zavoda Mobin in soustanovitelj Brez izgovora Slovenija, predstavnica Urada Vlade RS za komuniciranje Nataša Bušljeta in predstavnica ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Mišela Mavrič. Skozi delavnico so predstavili primere dobre prakse: o informiranju je govoril Matjaž Medvešček iz mladinsko informativno svetovalnega središča – Zavoda MISSS, Jan Peloza je predstavil socialni marketing in vpliv na odločevalske procese, Eva Vrščaj iz DŠMS pa je predstavila področje komuniciranja na spletu), oblikovali pa so tudi sporočila za javnost in kreirali t.i. “best buy“-e oziroma “trigerje.”

Možnosti povezovanja formalnega izobraževanja in učinkov neformalnega učenja, facilitatorka: Alenka Blazinšek

Delavnico je z uvodnim nagovorom pričela Alenka Blazinšek, strokovna vodja Zavoda Nefiks. Nadaljevali so z akademskimi izhodišči za razločevanje med neformalnim in formalnim izobraževanjem. Z ravnatelji in drugimi predstavnimi formalnega izobraževanja so odkrivali njihov pogled na akterje v mladinskem delu. Predstavili so izbrane primere dobrih praks, oblikovali pa tudi predloge in razmisleke na kakšen način se lahko akterji na obeh področjih uspešno medsebojno povezujejo. Karmen Kukovič iz MCDD je predstavila, kako so začeli sodelovati s šolami v projektu Mladi ambasadorji strukturiranega dialoga, s kakšnimi težavami so se spopadali, ter kako so izvedli podpis sodelovanja. Podala je tudi napotke kako naj bi organizacije to izvajale. Enotno mnenje je bilo, da je pomembno tudi nagrajevanje mladih, ko le ti delujejo v neformalnih nevladnih organizacijah, ter da je potrebno spobujati interese mladih in jim ne vsiljevati interesov šole/organizacij/staršev.

Potencialni alternativni viri financiranja organizacij v mladinskem sektorju, facilitatorka: Veronika Vodlan

Na delavnici potencialni alternatini viri financiranja organizacij v mladinskem sektorju so na začetku predstavili trenutno stanje v Sloveniji na tem področju. V letu 2015 je bilo NVO organizacijam namenjeno zgolj 0,78% bdp, v svetovnem poprečju pa ta delež znaša 1.38%, na ravni EU pa kar 2.20 bdp. Izpostavili so pomembnost mednarodne komponente v smislu mednarodnega povezovanja. Na delavnici so gostje predstavili kakšen vir financiranja uporabljajo. Prišli so David Razboršek, direktor Zavoda Vozim, ki je izpostavil pomemben trikotnik sodelovanja (NVO-podjetje-marketinska agencija), Radio Študent – vodja marketinga  in pomočnik direktorja sta predstavila kako z donacijskimi kampanjami zbirajo sredstva s strani posameznikov, kako oblikovati bazo podpornikov in kaj z njo početi, Žiga Vrtatič direktor zavoda Danes je nov dan pa je predstavil kako se lotiti iskanja prave mednarodne fundacije, katere so slabosti ter prednosti in katere so najpomembnejše fundacije v Sloveniji. Tilen Dominko, vodja izobraževalnih programov Zavoda Varni internet pa je predstavil delovanje delavnic za mlade kot pridobitno dejavnost.

Državna priznanja v mladinskem sektorju za leto 2016 

matej-puanik-7740

Župan MOL, gospod Zoran Janković.

Prvi delovni dan posveta se je zaključil s podelitvijo državnih priznanj v mladinskem sektorju za leto 2016 in kulturnim dogodkom pod pokroviteljstvom Mestne občine Ljubljana. Uvodoma je spregovoril gostitelj, župan MOL, gospod Zoran Janković, ki je poudaril, da MO Ljubljana podpira mladinsko delo in mlade, ki lahko ustvarjajo in se izražajo.

Ob prenovitvi Cukrarne je mlade in mladinske organizacije pozval, da Cukrarno naponijo z vsebino, pravi župan. “V Cukrarni bodo prostore zdaj zasedli predstavniki Mladinskega sveta Ljubljane,” je povedal. Janković je izpostavil tudi pomembnost medgeneracijskega povezovanja in sodelovanja in zaključil, da so vrata mladim odprta in da si želi skupnega soustvarjanja.

mag. Sanja Vraber, predsednica komisije za podelitev državnih priznanj v mladinskem sektorju je izpostavila, da je imela komisija težko, a zelo dobro delo, ki dokazuje, da v sektorju živijo dobre zgodbe. dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, ki je priznanja tudi podelila pa je povedala, da je “danes praznik vseh nas, ki soustvarjamo sektor in gradino mozaik mladinske zgodbe.”

Državno priznanje v mladinskem sektorju je najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju mladinskega dela oziroma popularizacije mladinskega dela in se podeljuje z namenom zahvale za izjemne dosežke v mladinskem sektorju. Državna priznanja vsako leto podeli minister pristojen za mladino, v okviru večje prireditve v mladinskem sektorju.

Za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju:

Nagrajenka: Marja Guček

Za prispevek k uveljavljanju maldinskega sektorja:

Nagrajenci: KUD Pozitiv in Mladinski center Idrija

Za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju:

Nagrajenci: Društvo za kulturo in izobraževanje IMPRO (za projekt ŠILA, Šolska impro liga)

Obrazložitve si lahko preberete tukaj – drz-priznanja_ml-seltor_2016-2.

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: Matej Pušnik

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Nacionalno

Sorodni članki

Avtorji