Festival mladih kultur Kunigunda Festival mladih kultur Kunigunda je dobil ime po lokalni legendi.

16 Avg2016
2,032

VELENJE – V Velenje se že 19. leto zapored vrača Festival mladih kultur Kunigunda, ki nastaja pod budnim očesom Mladinskega centra Velenje. Na ozemlju bodoče avtonomne kulturne cone Avtonomne republike Kunigunda se bo med 19. in 27. avgustom v barve njene zastave ovilo skoraj 40 takšnih ali drugačnih kulturnih projektov. Ob tej priliki objavljamo obsežen intervju z ustvarjalci letošnjega festivala Kunigunda, ki vam bo podrobneje predstavil sam festival ter postregel z zanimivimi informacijami. Vabljeni k branju. 

Kunigunda 2016 plakat splošni

Festival mladih kultur Kunigunda

 Zakaj sploh ime Kunigunda, od kod logo v obliki srca?

Festival mladih kultur Kunigunda je dobil ime po lokalni legendi. Na Velenjskem gradu naj bi živela prelepa mladenka z imenom Kunigunda, grajska služabnica, ki so jo obtožili čarovništva ter jo za kazen vrgli v vodnjak na gradu. Vse od takrat, naj bi Kunigunda strašila po grajskih sobanah. Tudi sedanji hišnik gradu z obiskovalci velikokrat deli kakšno zanimivo zgodbo ali pripetljaj, ki se mu  je pripetil v letih službovanja. Festival Kunigunda pa ni nič kaj strašen. Po krivem obdolženi mladenki se želimo pokloniti z mlado kulturo, ki je velikokrat prav tako po krivem obtožena, da ni dovolj kulturna. Tudi alternativna kultura išče svoj prostor pod soncem, tako kot ga je iskala Kunigunda. Mi je ne obsojamo in ji dajemo možnost da se razcvete v vsem svojem šarmu, mladostnem zagonu, se razvija in plemeniti, prav tako pa tekom festivala dajemo možnost obiskovalcem, da se z njo spoznajo, spoprijateljijo in v njej uživajo.

Kaj je bistvo Festivala mladih kultur Kunigunda, v čem je poseben in se razlikuje od ostalih festivalov?

Eden izmed glavnih ciljev delovanja Mladinskega centra Velenje, glavnega organizatorja Festivala mladih kultur Kunigunda, je ustvarjanje vsebin in načinov za kvalitetno preživljanje prostega časa lokalne mladine. Festival, ki vsekakor tudi sledi temu načelu, pa je večplasten v tem smislu da se, poleg stremenja k čim kvalitetnejšemu in raznolikemu programu, aktivno trudi raziskovati in prestavljati meje in širiti obzorja ciljne publike. Naj bodo to nenavadni glasbeni žanri, tabuistične tematike ali vulgarnost izražanja – S celostno podobo festivala, od njegovih kulturnih vsebin do grafičnega in medijskega izražanja se trudimo biti drugačni. Vendar pa tega ne postavljamo na prvo mesto – tam še vedno biva kvalitetna programska osnova, ki se vsakoletno trudi v enaki meri zajemati glasbeno, galerijsko, uprizoritveno in drugo umetnost, poučne in športne vsebine in projekte lastne produkcije. Vso to kvaliteto pa se, namesto v velikem, javnem nakupovalnem centru, trudimo najti na zakotni tržnici, kamor si marsikdo ne upa. Tako se trudimo mladim predstaviti to, za kar sicer morda sploh ne bi vedeli. Ne gre za odštekanost. Gre za kvaliteto na drugačen način.

Kaj ste se naučili skozi leta organizacij tega festivala? Katere so bile glavne ovire, kako ste jih premagovali?

Naučili smo se marsičesa in se še vedno učimo. Predvsem pomembno je zagotavljanje finančnih sredstev, da festival lahko poteka, prav tako je izrednega pomena dobra ekipa, ki skrbi tako za kakovostne programske vsebine, kot tudi za samo realizacijo. Vsako leto se naučimo veliko novega preko evalvacije preteklega festivala. Najpomembnejše pa se nam zdi, da v ekipo vsako leto vabimo mlajše generacije, ki imajo svoj zagon, ki najdejo drugo perspektivo, imajo sveže ideje in tako skrbijo, da festival ne stagnira, temveč se razvija v naprej.

Glavne ovire še vedno ostajajo predvsem finančne. Idej imamo ogromno, a mnoge za nas predstavljajo prevelik finančni zalogaj. Zaradi svoje alternativne zgodbe in vsebin, pa žal nismo najboljši pri pridobivanju raznih sponzorskih oziroma donatorskih vložkov – pri čimer upamo, da se bo v prihodnje naša sreča obrnila. Naj pa še povemo, da smo zelo zadovoljni z MO Velenje, ki nas spodbuja in ne omejuje ter ima posluh za naše, tudi kdaj odštekane, vsebine.

ekipa_2014.jpg Kunigunda

Ekipa Kunigunda 2014

Ste pri organizaciji letošnjega festivala naleteli na kakšne večje težave?

Prej izziv kot težavo pri organizaciji letošnje izvedbe festivala predstavlja menjava generacije v organizacijski ekipi. To sicer ni nič nenavadnega, saj vsako leto že rutinsko v ogenj pošiljamo mlado kri – novi člani ekipe se praktično vsakoletno dokazujejo s pomočjo v pripravi koncertnega cikla in drugih festivalskih vsebin, vzpostavljanju odnosov z javnostmi, delu na tehničnem področju in še bi lahko naštevali. Pa vendar je letošnje leto prelomno. Kar dva stolčka v ožji ekipi sta namreč zamenjala zadnjici – na mesto programske vodje je letos prvič sedla Maruša Skornišek, vodja galerije v klubu eMCe plac in dolgoletna spremljevalka festivala na tisoč in enem položaju, položaj vodje ekipe za odnose z javnostmi pa premierno prevzema osemnajstletni Vid Stropnik. Pa vendar menjave generacije nikakor ne vidimo kot negativno dejstvo, temveč uspešen rezultat prenosa znanja v prejšnjih izvedbah Kunigunde.

Nam lahko na kratko predstavite letošnji program, kaj izpostavljate?

Več kot 80 mladih bo letos priredilo skoraj 40 takšnih ali drugačnih kulturnih dogodkov. Priložnost bo dobilo več kot 200 umetnikov z vseh področij, od tega pa jih bo več kot 50 v Velenje pripotovalo iz tujine (Francija, Bosna in Hercegovina, Avstrija, Turčija, Srbija, Italija, Hrvaška, Urugvaj, Nemčija idr.). Na več kot desetih urbanih prizoriščih se bo na festivalu zvrstilo 9 koncertov najrazličnejših glasbenih zvrsti, med katerimi se lahko še posebej pohvalimo z nastopom Brencl bande v atraktivnem in skrivnostnem ambientu jame Huda luknja in spektaklom, ki se ob nastopih skupin Dječaci, Matter in Kandžija i Gole žene, pospremljenih z rap battlom, obeta 26. avgusta v Letnem kinu ob Škalskem jezeru. Čakajo nas tudi  4 razstave, dve športni prireditvi, gledališka in plesna predstava ter 4 inštalacije in performansi, od katerih bosta dva lastna produkcija. Na dvodnevnem sklopu predavanj, kjer se bodo rušili tabuji in stereotipi, Konferenci o (Ne)Navadnem se bo zvrstilo 10 predavanj in delavnic, ukvarjajočih se z najrazličnejšimi (pre)pogosto pozabljenimi modrostmi človeštva. Že 12. avgusta pa se je v Pekarno “vselil” urugvajski večmedijski umetnik, Francisco Tomsich, ki bo tam med festivalom raziskoval preteklost mesta s katero bo postopoma zavzemal prostor in osvetlil možnosti spreminjanja našega življenjskega in delovnega okolja. 19. Festival mladih kultur Kunigunda pa bo celostno ovil tudi projekt Avtonomna republika Kunigunda. Na vseh festivalskih prizoriščih bo razglašena avtonomna kulturna cona s svojo ustavo, zastavo, himno in osebnimi dokumenti, v kateri bodo njeni državljani, emancipirani svinjarije, ki so je vsakoletno deležni, zagovarjali razum in zdravo pamet.

Lahko na festivalu sodelujejo samo lokalni umetniki, mladi producenti, kulturniki?

Vsekakor temu ni tako. Člani programske ekipe se stalno trudijo na festivalu ponuditi priložnost lokalnim – tako uveljavljenim kot neuveljavljenim skupinam ali posameznikom. Tudi letos bomo na odrih, delavnicah in razstaviščih srečali lokalna imena, hkrati pa se nam pridružujejo tudi kulturniki z drugih koncev Slovenije in devetih tujih držav.

Kako ocenjujete prepoznavnost festivala v splošni javnosti in pri mladih?
Festival mladih kultur Kunigunda je v lokalnem okolju dobro poznan, saj s pestrim programom letos že devetnajsto leto v Velenje privablja vedno več ljudi. Opažamo, da kdaj posamezniki pridejo na festival zaradi posameznega dogodka in potem ostanejo dlje. Precej je tudi takih, ki niso iz Velenja in se vsako leto vračajo vsaj na posamezne dogodke. Je pa res, da je nacionalano gledano festival slabše prepoznan. Čeprav se tega zavedamo, pa zaenkrat tega ne moremo na hitro spremeniti. Samo bistvo festivala je predstavitev mlade, alternativne kulture, tako v glasbi, kot v uprizoritvenih, umetniških, intermedijskih in športnih dejavnostih. Te vsebine pa medije navadno ne pritegnejo v takšni meri, da bi o njih neprestano poročali. Vsako leto se tako ožja organizacijska ekipa pred začetkom priprave programa ponovno vpraša o festivalovi usmeritvi – naj ostanemo zvesti dobri, alternativni kulturi, ali prešaltamo v mainstream?  S kakšnim dogodkom, sorodnim slednji opciji, bi se glas o Kunigundi namreč lahko razširil po vsej državi. Na koncu vedno ugotovimo, da je kakovostna vsebina programa tista z najvišjo vrednostjo in upamo, da to lahko prepoznajo tudi naši obiskovalci.

kako_sem_postal_terorist.jpg Kunigunda

Festival mladih kultur Kunigunda

Po kakšnem ključu izbirate nastopajoče in kdo je v ta proces vključen?

Pod drobnogled se pri izbiri nastopajočih pogostokrat vzame subkulturni mozaik, ki se je čez leta oblikoval med obiskovalci kluba eMCe plac (in Velenju nasploh), ki tudi letos ostaja glavno prizorišče festivala. Ne zato, ker bi s festivalovim programom želeli neposredno ustreči obiskovalcem kluba, temveč zaradi našega mnenja o njihovi raznolikosti. Ekipa, ki pri pridobivanju novih članov posega po vseh delcih subkulturnega mozaika, se ga v dobertedenskem festivalu trudi predstaviti v njegovi celoti ter tako raziskati drugačnost med posameznimi subkulturnimi okusi za umetnost ali morda med njimi celo potegniti poprej nepoznane enačaje.

Koliko mladih ustvarjalcev se predstavi v času trajanja festivala?

Na letošnjem festivalu se bo predstavilo več kot 200 mladih ustvarjalcev.

Koliko mladih se je imelo možnost predstaviti in nastopati od prve do letošnje Kunigunde?

Uradnega podatka o številu mladih, ki so nastopali, nimamo – glede na to, da gre za devetnajsti festival (in če v račun vzamemo še rast festivala skozi leta) pa to število najverjetneje že presega drugo tisočico.

Kakšen vpliv ima festival Kunigunda na razvoj umetnikov in mladinsko kulturo, ki se na festivalu predstavijo?

Alternativna kultura je v mnogih pogledih močno prikrajšana. Kot prvo, ne dobi veliko finančne podpore, saj gre za kulturo, katere značilnost navadno ni všečnost širše množice, prav tako pa je mnogokrat prezrta, saj nima nekih formanih oblik, temveč se konstantno razvija in spreminja svojo obliko. Alternativna kultura zaradi tega ni nič manj vredna ter manj kakovostna kot denimo tako imenovana visoka kultura, ki si uspe zaradi tega statusa “kulturnosti” pridobiti vsaj nekaj virov financiranja. Alternativna kultura pa za razliko od mainstream kulture tudi ni tako tržno uspešna, saj o njej mediji ne poročajo tako pogosto, glasba se ne vrti po večini radijskih in televizijskih postaj, zaradi tega pa kljub kakovosti ni širše poznana. Prav festivali kot je Kunigunda, ter seveda tudi posamezni dogodki, dajejo tem umetnikom možnost, da se predstavijo širši množici, si pridobijo nova izkušnje, nova poznanstva in nove reference. Čar Kunigunde je v tem, da vsako leto zagotovo mnogo obiskovalcev naleti na umetnika, za katerega še nikoli prej ni slišal, pa le-ta postane eden izmed njegovih najljubših. S tem se razvijajo tako obiskovalci, ki postajajo vedno bolj dovzetni za alternativno kulturo, s tem se seveda razvijejo tudi umetniki, ki dobivajo feedback, nove ideje, predvsem pa nov zagon in posledično se s tem razvija celotna scena.

Koliko s festivalom živi mesto?

Drznemo si reči da precej. Festival se v zadnjih letih dogaja na omembe vrednem številu lokacij, raztresenih po vsem mestu (njihovo letošnje število je deset). Ne samo, da se prizorišča raztegnejo čez vse mesto – trudimo se alternativno, drugačno kulturo podstavljati ljudem pred oči na urbana prizorišča. Naj bo to v mestnih parkih, na glavnem Titovem trgu… Lani smo se premierno po šaleški dolini zapeljali s kombijem in z zaskvotanimi koncerti benda Mr. Van Punk oznanili Kunigundo (šušlja se, da naj bi letos “zaštartali” kar na turnejo in obiskali Koroško in Savinjsko!). Torej – na vse pretege se trudimo, da bi festival bil priložnost za predstavitev kulture tudi tistim, ki morda samoiniciativno tega ne bi storili. Menimo, da nam uspeva – o nas govorijo še pri sladoledarju in v lokalnih okrepčevalnicah!

Kunigunda umetniška

Festival mladih kultur Kunigunda

Čeprav Festivalu mladih kultur Kunigunda dirigira Mladinski center Velenje, ta še zdaleč ni edina organizacija odgovorna za bitje njegovega srca. Društvo urbanih športov Duša, COGO, Veleje na bicikl, Slovenska kolesarska mreža, plesni studio N, Šaleški študentski klub, zavod eMCe plac, PC Standard, Železniaktivizem, KUD Koncentrat, Društvo Jupiter in Špil – pa še bi lahko naštevali; vse te organizacije se lahko podpišejo pod uspešno izpeljavo najbolj razgibanega avgustovskega tedna v Velenju. Skrivnost za močno povezanost je zagotovo naše sodelovanje tekom celega leta – to pa se vsakič najbolje odrazi prav na Kunigundi, ko se s skupnimi močmi vsako leto potrudimo pokazati, kaj sploh smo.

Kako bo Kunigunda izgledala leta 2047?

Čeprav si bomo v okviru letošnje izvedbe festivala na projektu Robotanica lahko ogledali, kako bi izgledal svet, ki bi mu vladali stroji, smo trdno prepričani, da bodo čez 30 let v Šaleški dolini za alternativni kulturni utrip še vedno skrbeli (bolj ali manj) humanoidni člani lokalne mladine. Šalo in idejo o robotskem prevzemu Velenja na stran – prerokovanje festivalove oblike v letu 2047 enostavno ni v njegovem DNK. Želimo, da bo takrat takšen, kakršnega si danes še ne moremo predstavljati. Takšen, ob kakršnem bi se mi, ki ga v letu 2016 organiziramo začudili in zamislili. Le brez začrtanih okvirjev se bo namreč lahko ohranil edini okvir, ki smo ga festivalu začrtali. Vsekakor pa si želimo, da se bodo tako Kunigundine vsebine, kot tudi družben posluh zanje, skozi leta krepile in rasle.

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: www.kunigunda.si

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Intervjuji

Sorodni članki

Avtorji