Nacionalno srečanje Strukturirani dialog: Mladi odloča(j)mo!

1305-2016-10501638998057977
16 maj2016
1,541

LJUBLJANA – V petek, 13.05.2016, se je ob 9. uri pričelo Nacionalno srečanje mladih in odločevalcev, ki sta ga  v okviru projekta “Strukturirani dialog: Mladi odloča(j)mo!” organizirala Mladinski svet Slovenije in Mladinska mreža MaMa.

Ker so mladi pomemben del družbe, je ključno, da imajo možnost aktivnega vključevanja v (so)odločanje o pomembnih stvareh v družbi. “S tem namenom želimo na srečanju pokazati, kako vzpostaviti dolgotrajna partnerstva med mladimi in predstavniki občin ter vse akterje ozavestiti o pomenu vključevanja mladih in njihovega (so)delovanja v družbi,” pravijo organizatorji.

1305-2016-10571645404954978

Tin Kampl, predsednik MSS.

Tin Kampl, predsednik MSS je v uvodu povedal, da je “za gradnjo zdrave demokratične skupnosti spodbujanje participacije mladih nujno.” Ugotavlja, da “med mladimi sicer vedno nižja participacija v konvencionalnih oblikah še ne pomeni, da mladi ne participirajo. To je zadnje kar lahko trdimo,” pravi Kampl. “Mladi smo vedno bolj odprti in dovzetni do nekonvencionalnih in alternativnih oblik, med katere med drugim lahko uvrščamo tudi strukturirani dialog,” dodaja.”

Kot pravi se mladi počutijo, da so postavljeni na rob, da niso enakovredni in da imajo občutek, da so na poti osamosvajanja prepuščeni sami sebi. “Odgovorno

st na nas je, da mladim odpiramo prostor in jim omogočamo, da v ta prostor vstopajo ter tako sooblikujejo skupnost!”  Kampl je dodal, se moramo vsi truditi ustvarjati prostor, ki bo omogočal vključevanje vseh, ne glede. Pravi, da se procesi ne bodo odvili čez noč, da bo potrebna volja in veliko vztrajanja kot poudarja: “Mladi bodo na dolgi rok znali vrniti to, kar jim dajemo danes.”

“Strukturirani dialog. Sicer besedna zveza, ki večini povzroči kurjo polt. Proces, ki je na prvi pogled prezapleten, da bi se ga lotevali. Ampak a je res? Je. Ampak na drugi strani tudi povsem preprost in enostaven.” (T. Kampl.)

Strukturirani dialog in današnji dogodek je eno izmed orodij ustvarjanja okolja, v katerem bo mladim omogočena popolna družbena, ekonomska in kulturna integracija. Z delitvijo dobrih praks in gradnjo partnerstev med mladimi in odločevalci na lokalni ravni bomo danes stopili korak bližje temu. Večkrat s strani različnih deležnikov slišimo, da se pa to v naši ali drugi občini ne da. Žal na tak diskurz ne morem pristati,” izpostavlja Kampl.

dr. Peter Debeljak, direktor URSM.

dr. Peter Debeljak, direktor URSM.

dr. Peter Debeljak, direktor Urada RS za mladino je o strukturiranem dialogu povedal, da gre za organizirano stičišče med mladimi in vsemi tistim, ki na karkšenkoli način odločajo o njih. Poudaril je, da imamo v Sloveniji “kar nekaj dobrih primer strukturiranega dialoga,” a ga po njegovem mnenju, velikokrat obravnavamo preveč formalno. Izziv je po njegovem v tem, da “iz dialoga pridemo do izziva.” MSS je v zadnjem času, po besedah Debeljaka, naredil pomemben napor, da je sistem strukturiranega dialoga bolj intenziven v smislu odziva na to, kar mladi rečejo. Debeljak poudarja, da je nalgoa vseh nas, da smo na tej poti Mladinskemu svetu v oporo.

Jurij Mezeg iz Ministrstva za javno upravo, Službe za lokalno samoupravo, je zbranim povedal, da je ministrstvo na področju zagotavljanja strukturiranega dialoga uspešno že nekaj časa. Omenil je sledenje resoluciji, ki nalaga upoštevanje in vključevanje vseh upoštevanih javnosti pri organiziranih strukturiranih dialog, vključujoč mladinske organizacije. “Civilna družba se mora tudi sama priučiti kako ustvarjati strukturirani dialog,” je poudaril Mezeg, ki je kot primer dobre prakse iz mladinskega sektorja in sektorja nevladnih organizacij izpostavil Mrežo MaMa (projekt Mreža NVO mladinskega dela – tukaj).

“Lokalna skupnost ima dolžnost, da poskrbi za primerno vzgojo mladih v okviru demokracije in participacije v lokalnih mladinskih politikah!”

Tadej Beočanin, župan Občine Ajdovščina in strokovnjak s področja lokalnih mladinskih politik, je poudaril, “da se da!” S tem je, kot je povedal mislil predvsem na to, da se ne sme obupati, da je potrebno vztrajati in s primerno strategijo ter načrtovanjem vstopati na področje oblikovanja mladinske politike. “Ko govorimo o pariticipaciji, govorimo o najožji obliki sodelovanja mladih in lokalnih odločevalcev, župana in drugih,” pravi Beočanin. V nadaljevanju je podrobneje predstavil pot ustvarjanja uspešne mladinske lokalne politke v Ajdovščini.  “Državo pesti nizka stopnja participacije,” je sklenil.

“Participacija se začne na lokalni ravni!” (T. Beočanin)

1305-2016-10491637462197977

Tadej Beočanin, župan Občine Ajdovščina in strokovnjak s področja lokalnih mladinskih politik.

Uroš Skrinar, direktor Nacionalne agencije MOVIT je poudaril, da v nekaterih lokalnih skupnostih aktivnosti strukturiranega dialoga delujejo, medtem, ko “v drugih, pač ne.” Izpostavil je pomembnost definiranja pravega cilja, saj kot pravi, “smo že kot otroci ob jasnem cilju, le tega tudi dosegli.” Preko predstavitve svojega osebnega primera in primera ustvarjanja mladinske politike v Trbovljah je Skrinar zbranim predstavil način, vztrajnost, elan, moč, iniciativnost in druge lastnosti, ki so potrebne za prave premike. Kot je povedal, so se že takrat vsi posluževali strukturiranega dialoga, morda le v drugi obliki. Predvsem pa je poudaril, da so imeli cilj in voljo, da le tega dosežejo. V svojem govoru je Skrinar sklenil, da v Sloveniji vzvodi in načini strukturiranega dialoga obstajajo, vprašanje pa je, kako ga akterji razumemo in obravnavamo.

Maja Hostnik, direktorica Mladinske mreže MaMa in članica nacionalne delovne skupine za strukturirani dialog je ob dogodku povedala: »Mladinski delavci, mladinski voditelji in mladi bi se morali zavedati, da je čar strukturiranega dialoga v sodelovanju, povezovanju in sooblikovanju pri ustvarjanju političnega dialoga z odločevalci v povezavi z našim vsakdanjim življenjem. Pomembno je, da se vključeni akterji v procesu strukturiranega dialoga zavedajo, da so soavtorji predlogov za odločevalce in da morajo svoje predloge oblikovati na podlagi radovednosti in premišljenosti. Le na takšen način bomo dobili konkretne predloge. Tovrstne konference kot je današnja so zelo dobre in na nas je, da mladim ustvarjamo priložnosti in prostore za izražanje mnenj in predlogov do odločevalcev, a vendarle bodo mladi izgubili vero in zaupanje v državo, v kolikor njihovi predlogi ne bodo dobili pozornosti. Vsi odločevalci se morajo zavedati, da je družba postala pasivna zato, ker ni zaupanja vanjo in zanje ne prevzema več odgovornosti.”

“Mladi so pri tem najbolj ranljiva ciljna skupina, zato upam, da bodo rezultati današnje konference odprli nova vrata ali vsaj začeli odpirati najpomembnejša vrata. In morda je ključ do teh vrat v lokalnih skupnostih, kjer imajo župani večjo moč odločanja in zgodbe se lahko hitreje odvijejo ter se lahko oblikujejo aktivne skupnosti, saj so mesta lahko v resnici majhne celice sprememb. Mreža MaMa bo v prihodnje sledila prav temu in mladinske delavce usposobila za delo z mladimi na področju strukturiranega dialoga. Ni lepše kot biti soavtor ukrepa ali predloga, ki daje rezultate in spreminja družbo. Mladi Odločajte!,« je še poudarila mag. Maja Hostnik.

1305-2016-10531642327229977

Nacionalno srečanje mladih in odločevalcev.

 

Tine Radinja, podžupan občine Škofja Loka je povedal, da je v začetku opravljanja svoje funkcije prvo poskrbel za ukinitev odbora za mlade. Zakaj? Kot pravi, se je treba z mladimi pogovarjati tam kjer mladi so. Dialog in iskanje rešitev je po njegov ključno iskati v okolju, ki ga mladi razumejo. Poudaril je, da je občina na področju mladinske politike močno napredovala po oblikovanj občinske strategije, ki pa ne vsebuje posebnega oddelka za mlade, a imajo konkretizirane rešitve in načrte na 4 področjih - stanovanjska problematika, zaposlovanje, mobilnost ter organiziranje in prostovoljno delo v občini. V svojem govoru je Radinja povedal, da so na njihovem področju vrstni red zastavili drugače – prvo vzpostavili mladinski center in nato mladinski svet. S tem je izpostavil pomembnost trajnostnega sodelovanja in upoštevanja specifičnosti med različnimi lokalnimi skupnostmi.

Barbara Kelher, predsednica Mladinskega sveta Velenje je o mladinski politiki v Velenju povedala, da so bili posamezniki aktivni že pred vzpostavitvijo mladinskega sveta. Že v letu 1997 je bil že sprejet odlok o ustanovitvi MC Velenje. Predsednica Mladinskega sveta Velenje je predstavila tudi Komisijo za mladinska vprašanja, ki je med drugim izdala Razpis za mladinske projektne aktivnosti. O začetkih strukturiranega dialoga je Kelherjeva povedala, da so po zaslugi proaktivnega župana, veliko aktivnosti organizirali predvsem na področju infrastrukture, kjer so mladi lahko sami predlagali rešitve, ideje, itd. Izpostavila je tudi dogodek Mladi za lokalno okolje v letu 2012, saj se je župan v Velenju, po besedah Kelherjeve, zaobljubil, da bo srečanje med odločevalci in mladimi potekalo vsako leto. Kelherjeva je izpostavila proaktivnost občine in posebej poudarila ključnost osebnega angažmaja župana. Vse zbrane pa je povabila tudi k ogledu knjige in dokumentarnega filma o mladini v Velenju, ki ga v Velenju pripravljanja v letošnjem letu.

dr. Simon Strgar, podžupan občine Log Dragomer, je svojo predstavitev dobre prakse na področju mladinske politike pripravil skupaj z dvema mladima posameznikoma: Borisom in Janom. Kot je začel Strgar, je predstavitev aktivnosti iz te občine primerna predvsem, ker se je tam občinska lokalna uprava povezala z mladimi in jih vprašala kaj potrebujejo, kako potrebujejo in kje potrebujejo. V tej občini ni mladinskega centra, ni struktur iz mladinskega sektorja in ta način je bil pravi, da se je lahko mlada, majhna občina začela lotevati stvari v smeri ustvarjanja mladinske politike. Začetki so po besedah Strgarja težki, saj je potrebno predvsem povrniti zaupanje in ob pravih strateških odločitvah, uspeh ni vprašljiv.

Alja Miklavčič, 24, obiskovalka in poredstavnica mladih je o današnjem nacionalnem srečanju povedala: “Dogodek je bil odlična priložnost da se mladi približamo odločevalcem, da se spoznajo interesi enih in drugih ter se tako razvijajo sodelovanja, s tem pa možnost soodločanja in vključevanja mladih preko strukturiranega dialoga. To pa je naš cilj. Všeč mi je bila tudi predstavitev dobrih praks, saj je prav, da se izkušnje delijo in širijo.

 

Sledilo je skupinsko delo po delovnih omizjih, kjer so z izmenjavo mnenj iskali načine za večje vključevanje mladih v lokalne strukture. Pri vsaki skupini je deloval fasilitator, ki je izbiral ideje in usmerjal pogovor. Določili so 4 izostrene teme. Pri fasilitatorki Petri so razpravljali o strukturah v lokalnih okoljih, preko katerih se lahko mladi vključujejo v organe odločanja in s tem soodločajo v lokalni skupnosti, pri fasilitatorju Tilnu pa so se pogovarjali o tem kako navezati in vzdrževati stike v lokalnih okoljih med mladimi in odločevalci.

Omizje številka tri, kjer je skupino povezovala fasilitatorka Mojca se je ukvarjalo s specifikami v lokalnih okoljih, fasilitatorka Maja pa je svojo skupino usmerjala na področju podpornih mehanizmov procesa strukturiranega dialoga. Torej podrobneje o tem, kam se obrniti po ideje in dobre prakse, kje dobiti financiranje in recimo kdo vam lahko v procesu pomaga in svetuje.

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: Matej Pušnik

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Članki Strukturirani dialog

Sorodni članki

Avtorji