“Najbolj pomembno je, da se mladi zavedajo, da je internet javni prostor in da razumejo, kaj to pomeni!” Več kot 100 držav iz celega sveta vsako leto drugi torek v februarju praznuje Dan varne rabe interneta.

IMG_5112
09 feb2016
2,263

SLOVENIJA – 9. februarja 2016, praznujemo Dan varne rabe interneta pod sloganom “Prispevaj k prijaznejšemu internetu tudi ti!”  Uporabniki interneta lahko veliko prispevamo k temu, da je internet prijaznejši do vseh. Od leta 2004, ko je Dan varne rabe interneta potekal prvič, je znatno prerastel evropske geografske meje in ga sedaj praznujejo že v več kot 100 državah po celem svetu, od Brazilije do Japonske in Kenije. Ob tej priložnosti smo pripravili intervju z Markom Puschnerjem iz Točke osveščanja o varni rabi interneta SAFE.SI. Nekaj vprašanj so prispevali tudi mladi, predvsem pa smo celoten intervju naravnali preventivno in optimistično.

Zakaj je po vašem mnenju pomembno, da so ljudi, predvsem mladi, informirani varni rabi interneta?

Način uporabe interneta, do katerega dostopamo preko tablice, mobilnega telefona ali računalnika, nam daje lažni občutek varnosti in zasebnosti. Zaradi tega običajno pozabimo, da je internet odprt javni prostor, kjer na nas prežijo številne nevarnosti. Enako je v resničnem življenju. Tako kot smo se skozi svoj razvoj naučili izogibanja nevarnostim v resničnem življenju, se moramo tega naučiti tudi v svetu interneta.

IMG_5159

Intervju z Markom Puschnerjem iz Točke osveščanja o varni rabi interneta SAFE.SI.

V kakšne namene mladi uporabljajo internet (v kolikor razpolagate s povezljivimi raziskavami)?

Mladi na internetu obiskujejo različne spletne strani in iščejo informacije, uporabljajo družabna omrežja, si izmenjujejo fotografije, komentirajo, klepetajo med seboj preko aplikacij za sporočanje ali preko video klepeta, igrajo igrice, objavljajo videoposnetke, fotografije, besedila itd.

Česa se morajo mladi, ob uporabi interneta, nujno zavedati?

Najbolj pomembno je, da se zavedajo da je internet javni prostor in da razumejo, kaj izraz “javni prostor” pomeni. Mladi morajo razumeti, da je objavljanje vsebin (fotografij, besedil, komentarjev ipd.) bolj ali manj javno, kar pomeni, da lahko te vsebine vidi vsakdo: prijatelji, sošolci, starši, dedek in babica, učitelji, policija,… Če pa se že objavi v nekem omejenem krogu ljudi (npr. preko aplikacije Snapchat), pa lahko prejemniki objave to shranijo in posredujejo svojim prijateljem ali javno objavijo na internetu.

Zavedati se tudi morajo, da se na internetu, predvsem na družbenih omrežjih ljudje pogosto skrivajo za psevdonimi. Tako nikoli ne veš, ali je človek, ki si ga spoznal na internetu res tisti, za katerega se izdaja, ali pa je precej starejši, pedofil, kriminalec ali nekdo drug, ki te želi na nek način izkoristiti ali ti škodovati.

Katera so glavna tveganja, s katerimi se mladi srečujejo na internetu?

Glavna tveganja so nasedanje spletnim prevaram, nekritično objavljanje neprimernih komentarjev, pogovori z neznanci, zaupanje neznancem, objavljanje neprimernih fotografij.

intervju z Markom Puschnerjem iz Točke osveščanja o varni rabi interneta SAFE.SI.

Intervju z Markom Puschnerjem iz Točke osveščanja o varni rabi interneta SAFE.SI.

V sklopu Centra za varnejšo uporabo interneta Safe.si potekajo številne aktivnosti – točka osveščanja, svetovalna linja, anonimna spletna prijava. Kako skrbite za prepoznavnost med mladimi, kako sodelujete s šolami?

Po osnovnih in srednjih šolah, ki nas povabijo, izvajamo delavnice o varni rabi interneta, s katerimi osveščamo o nevarnostih na internetu in učimo pravilne rabe interneta. Prav tako izvajamo predavanja za starše. Za učitelje in vodstva šol pripravljamo različna gradiva, ki so jim v pomoč, ko se na šoli srečajo s problematiko spletnih težav med njihovimi učenci.

Za otroke in najstnike smo pripravili številna informativna gradiva, od papirnatih zloženk, različnih testov do risank in kratkih filmčkov, ki skušajo na zabaven način opozoriti na nevarnosti na internetu. Vse to in polno drugih praktičnih informacij je na naši spletni strani www.safe.si.

Ob letošnjem Dnevu varne rabe interneta (9. februar) smo pripravili nov plakat, ki mlade opozarja na pasti sekstinga, torej objavljanja in posredovanja razgaljenih in golih fotografij. Mlade opozarjamo, da naj bodo previdni, kaj delajo s tovrstnimi fotografijami, saj najbrž nočejo, da te fotografije vidi ves svet.

Na šestih od sedmih celin je vsako leto organiziranih na stotine dogodkov z namenom dviga ozaveščenosti o varni uporabi spletnih tehnologij.

So mlajši otroci izpostavljeni kakšnim posebnim nevarnostim?

Mlajši otroci so lahko zelo hitro žrtve spolnega nadlegovanja oz. pedofilov. Ravno pri mlajših otrocih morajo biti starši še posebej pozorni s kom otroci komunicirajo preko spleta.

Dan varne rabe interneta.

Dan varne rabe interneta.

Kako definirate spletno nasilje. Kaj bi svetovali nekomu, ki je bil žrtev tovrstnega nasilja?

Spletno nasilje je kakršnakoli oblika nasilja, ki se izvaja preko spleta oz. interneta. To zaobjema pošiljanje žaljivih ali ustrahovalnih sporočil in komentarjev, obrekovanje na družabnih omrežjih, forumih ali blogih, objavljanje fotografij brez dovoljenja, obdelava fotografij na žaljiv način, izdelava lažnega profila ali sovražne skupine na socialnem omrežju, kraja identitete, nadlegovanje preko spletne kamere, izsiljevanje,…

Če nekdo postane žrtev spletnega nasilja, je najbolj pomembno, da o tem ne molči. Žrtev se mora čim prej obrniti na nekoga (v primeru mladih na starejšo osebo, ki ji zaupajo), ki ji lahko pomaga. Najslabše je, da se skušajo žrtve z nasilnežem pogovarjati, mu ustreči in podobno. Običajno se ujamejo v spiralo, ki jo ustvari nasilnež in nasilje se ne neha, kvečjemu se še bolj okrepi. Nekdo, ki ni vpleten, bo lahko pomagal s primernim nasvetom ali pa tudi ustrezno ukrepal. V določenih primerih je treba takšno nasilje prijaviti na Policijo.

Kako pomembno je, da so starši del otrokovega digitalnega sveta?

Tako kot starši učijo svoje otroke življenja v realnem svetu, bi morali učiti tudi uporabe interneta. Problem nastane, če starši niso vešči uporabe interneta in se v nekaterih primerih celo sami zapletejo v težave.

Starši naj bodo del otrokovega digitalnega sveta. Naj ga spremljajo od prvih začetkov uporabe pa vse do trenutka, ko presodijo, da je otrok dovolj vešč, da se bo lahko sam uspešno spopadal z nevarnostmi interneta oz. si bo znal sam poiskati pomoč. Spremljajo naj njegovo dejavnost in mu priskočijo na pomoč, kadar bo naletel na težave ali ne bo vedel kako naj se v neki situaciji odzove. Pomembno je, da se otrok v primeru, da na internetu nehote nekaj naredijo narobe, ne kaznuje. V primeru, da bodo deležni kazni, si naslednjič, ko bodo naredili nekaj narobe, ne bodo upali povedati in starši jim ne bodo mogli pomagati.

 3 vprašanja pa so posredovali tudi mladi:

 

Dan varne rabe interneta.

Intervju z Markom Puschnerjem iz Točke osveščanja o varni rabi interneta SAFE.SI.

Ajda, 15: Na kaj moram biti pozorna pri uporabi Facebooka in Snapchata?

Največjo pozornost moraš posvetiti temu, da ne objavljaš neprimernih vsebin na Facebooku in ne pošiljaš neprimernih fotografij preko Snapchata. To so vsi zapisi ali fotografije, ki ti lahko kakorkoli škodijo – osebni podatki, podatki o tem, kaj imaš doma in kdaj boš odsotna, kje živiš, kam hodiš v šolo, kdo so tvoji starši itd. Glede fotografij je treba paziti, da ne objavljaš smešnih fotografij, golih fotografij, razgaljenih fotografij ali kakršnihkoli drugih fotografij, zaradi katerih bi te lahko žalili ali se iz njih norčevali. Enako velja za Snapchat. Prav tako ni priporočljivo, da objavljaš fotografij sebe (sebki, selfiji), saj je te slike enostavno predelati in iz njih narediti žaljive slike. Na Facebooku je pomembno, da imaš zasebnost profila nastavljeno tako, da tvoje objave vidijo res samo tvoji prijatelji in da profil ni javen. Pri pošiljanju fotografij preko Snapchata pa je treba vedeti, da si jih prejemniki lahko shranijo in jih potem objavijo kjerkoli na internetu.

Peter, 19: Je res, da če igram live igrico na spletu z uporabniki iz celega sveta, lahko dobijo vse moje podatke?

V primeru igranja igrice preko spleta naj načeloma soigralci ne bi mogli dobiti tvojih podatkov, razen tistih, ki si jih vpisal v igrico. V igrah prihaja do primerov, ko se vdira v uporabniške račune in vdiralec pride do vseh podatkov, ki jih račun vsebuje, pri tem pa lahko tudi ukrade dosežke (denar, točke, orožje, oklepe in druge stvari, ki jih je igralec pridobil z igranjem ali kupil. Problem lahko predstavlja morebitna številka kreditne kartice in telefonska številka. Do podatkov lahko soigralci pridejo tudi preko pogovora. Zato velja, da pri igranju iger preko spleta ne izdajaj svojih osebnih podatkov. Če te nekdo začne spraševati o podrobnostih iz tvojega resničnega življenja, moraš postati pozoren in se vprašati, zakaj pa potrebuje te podatke? Za igranje igre zagotovo ne.

Tvoja gola fotka na netu?!

Tvoja gola fotka na netu?!

Teja, 16: A res fotografije ostanejo za vedno na internetu? Tudi, če jih zbrišem s portalov?

Načeloma velja, da je zelo težko zbrisati slike z interneta, ko jih enkrat objavimo. To velja še posebej za fotografije, ki jih ljudje radi delijo z drugimi ali pa nanje opozorijo druge (smešne, žaljive, razgaljene ali gole slike ipd.).

Da slike ostanejo na internetu oz. jih je skoraj nemogoče zbrisati, je več razlogov. Prvi razlog je, da ima večina portalov in družabnih omrežij obsežne arhive, kamor se shranjuje vse kar uporabniki objavijo. Tudi če uporabnik izbriše fotografijo (ali zapis), to še ne pomeni, da se bo izbrisala tudi iz arhiva. Arhivi sicer običajno niso dostopni, tako da te fotografije naj ne bi bile dostopne drugim uporabnikom.

Drug problem je Google in drugi iskalniki in spletne storitve, ki shranjujejo podatke, ki jih najdejo na internetu. Google fotografije, ki jih najde njegov pajek na spletnih straneh, shrani na svojih strežnikih. Potrebuje jih za potrebe iskanja. Težava je, da ko enkrat ima to sliko pri sebi, se prikazuje v rezultatih iskanja in tam ostane tudi potem, ko je slika odstranjena iz strani, kjer jo je našel.

Glavni problem, zaradi česar je zelo težko odstraniti fotografije, ki privlačijo ljudi, pa je izguba nadzora nad fotografijami. Če si objavljeno fotografijo nekdo s spleta shrani na svoj računalnik ali mobilni telefon, ne moremo preprečiti njene objave kjerkoli na internetu. In če je bila slika nekomu tako všeč, da si jo je shranil in jo objavil nekje na internetu, bodo to zagotovo naredili tudi drugi in slika se bo zelo hitro razširila. Izbrisati je ne bo mogoče, saj niti ni mogoče vedeti, kje vse je slika objavljena.

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: David Lotrič

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Intervjuji

Sorodni članki

Avtorji