“Vsaj enkrat na teden ali pogosteje kadi vsak sedmi 15-letnik!” 31. januar - slovenski dan brez cigarete.

mladinatravi
28 jan2016
1,462

SLOVENIJA - Pred bližajočim slovenskim dnevom brez cigarete, ki ga obeležujemo vsako leto 31. januarja, smo na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) naslovili nekaj vprašanj.  Odgovorila nam je mag. Tadeja Hočevar. Zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, umre približno polovica kadilcev. Več kot polovica kadilcev, tudi mladih, želi prenehati kaditi, zato jim je potrebno ponuditi pomoč pri opuščanju kajenja. V Sloveniji obstaja vrsta različnih programov pomoči odvajanja od kajenja, še vedno pa se mora za spremembo odločili kadilec sam.

 

Večina kadilcev začne kaditi do 25. leta starosti, torej še kot mladostniki ali mladi odrasli. Se ta trend kaj spreminja ali pa morda količina le teh vsaj pada?

Po podatkih iz raziskave v letu 2011/2012 kadi vsak četrti Slovenec, star 15–64 let, med njimi več moških kot žensk. Spodbudni so zadnji podatki med mladostniki, starimi 11, 13 in 15 let, saj se je med 2010 in 2014 razširjenost kajenja pomembno zmanjšala. Po podatkih iz leta 2014 vsaj enkrat na teden ali pogosteje kadi vsak sedmi 15-letnik, vsak šesti pa je prvič kadil v starosti 13 let ali manj. Te spodbudne spremembe najverjetneje lahko pripišemo predvsem znatnejšim zvišanjem obdavčitve in s tem cen tobačnih izdelkov v zadnjih letih.

Koliko ljudi vsak dan umre v Sloveniji zaradi bolezni, ki jih pripisujemo kajenju tobaka?

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v Sloveniji vsak dan zaradi bolezni, ki jih pripisujemo rabi tobaka, umre 10 oseb.  Če gledamo na letni ravni,  zaradi bolezni, pripisljivih kajenju, umre okoli 3.600 oseb (19 % vseh smrti pri osebah starih 30 let in več). Četrtina smrti se zgodi že pred 60. letom starosti. Uporaba tobaka je v Sloveniji vodilni preprečljivi vzrok smrti. Število smrti zaradi tobaka je višje kot število smrti zaradi vseh nezgod (vključno s prometnimi), alkohola, samomorov, prepovedanih drog in AIDS-a skupaj.

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Kako je z direktivo 2014/40/EU o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov in razveljavitvi Direktive 2001/37/ES? Stopila je v veljavo 19. maja 2014, je Slovenija že prenesla direktivo v nacionalno zakonodajo?

Države članice EU imamo do 20. maja 2016 čas, da direktivo prenesemo v nacionalno zakonodajo, zato je Ministrstvo za zdravje že začelo s postopkom prenosa direktive. Direktiva med drugim uvaja prepoved značilnih okusov cigaret kot sta npr. mentol ali vanilja, velika slikovna zdravstvena opozorila, strožje ukrepe za preprečevanje ponarejanja in nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, možnost prepovedi prodaje tobačnih izdelkov preko interneta in ureja področje elektronskih cigaret in zeliščnih izdelkov za kajenje.

“Dan brez cigarete - dan, ki lahko vsem kadilcem pomeni priložnost in spodbudo za opustitev kajenja.

Bo s tem prenosom direktive  urejeno tudi področje standardizirane embalaže in prepoved prikaza tobačnih izdelkov na prodajnih mestih?

Slovenija ima ob prenosu direktive v nacionalno zakonodajo dobro priložnost za dodatno zaostritev tobačne politike s sprejetjem ukrepov, kot sta standardizirana embalaža in prepoved prikaza tobačnih izdelkov na prodajnih mestih. Oba ukrepa delujeta z roko v roki pri preprečevanju začetka kajenja pri otrocih in mladostnikih ter predstavljata osnovo za implementacijo Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom.

Katere ukrepe je po letu 2007 sprejela Slovenija v smeri ukrepov nadzora nad tobakom?

Slovenija od leta 2007, razen višanja obdavčitve, ni sprejela novih ukrepov nadzora nad tobakom. Zato na področju nadzora nad tobakom v zadnjem obdobju Slovenija zaostaja za drugimi evropskimi državami.

Ste mnenja, da ima tobačna industrija v Sloveniji še vedno veliko preveč možnosti za marketing tobačnih izdelkov oziroma spodbujanje začetka kajenja in zmanjševanje opuščanja kajenja?

Tobačna industrija ima v Sloveniji še vedno veliko možnosti za marketing tobačnih izdelkov, torej za spodbujanje začetka kajenja in zmanjševanje opuščanja kajenja. Intenzivno se usmerja na prodajna mesta tobačnih izdelkov, ki so zelo številna in na katerih je še dovoljeno oglaševanje. Zato ima tobačna industrija na voljo obsežen prostor za oglaševanje svojih izdelkov. Razstavljeni tobačni izdelki so še dodaten način oglaševanja. Kršitve so pogoste in kazni niso visoke. Mladoletniki navajajo, da kljub starostni omejitvi zlahka pridejo do tobačnih izdelkov. Cene tobačnih izdelkov so pri nas med nižjimi v Evropski uniji. Obstajajo znatne razlike v cenah med različnimi vrstami tobačnih izdelkov, zato kadilec lahko izbere cenejšo obliko kajenja, namesto da bi kajenje opustil. Privlačna embalaža tobačnih izdelkov in arome v tobačnih izdelkih povečujejo privlačnost kajenja.

Simbolična fotografija.

Simbolična fotografija.

Kateri ukrepi so tisti, ki bi po vašem lahko pripomogli k zmanjšanju dostopnosti tobačnih izdelkov mladoletnim osebam?

Številni pomembni zakonodajni ukrepi so vključeni v novo evropsko direktivo na tem področju, ki jo moramo v nacionalno zakonodajo prenesti do maja 2016. Za čim večje znižanje deleža kadilcev in škodljivih posledic kajenja pa potrebujemo še dodatne ukrepe. Med ključnimi so nadaljnje redno in znatno zviševanje obdavčitve in cen tobačnih izdelkov, uvedba primerljivi stopenj obdavčitve za vse različne vrste tobačnih izdelkov, popolna prepoved oglaševanja in razstavljanja tobačnih izdelkov, uvedba enotne (standardizirane) embalaže tobačnih izdelkov, uvedba licenc za prodajo tobačnih izdelkov, strog nadzor nad izvajanjem zakonodaje in višje kazni. Uvedbo učinkovitih ukrepov podpira več kot dve tretjini polnoletnih prebivalcev Slovenije. V Sloveniji želimo z učinkovitimi ukrepi čim bolj omejiti delovanje tobačne industrije, v največji možni meri preprečiti začetke kajenja in nadaljevanje kajenja med mladimi ter spodbuditi opuščanje kajenja in tako zmanjšati razširjenost in posledice kajenja.

Kakšne so možnosti in programi opuščanja kajenja? Katere poti so na voljo mladim v Sloveniji, ki bi radi to navado opustili?

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) smo prepričani, da so bolezni in smrti, povzročene s kajenjem, preprečljive in nepotrebne. Čimprejšnja opustitev kajenja pomembno izboljša zdravje in podaljša življenjsko dobo.

Ena od vrst brezplačnih pomoči kadilcem, ki želijo opustiti kajenje ali potrebujejo pomoč pri vzdrževanju abstinence, je svetovalni telefon na številki 080 27 77, ki je objavljena tudi na embalaži tobačnih izdelkov. Na tem telefonu svetovanje izvajajo usposobljeni svetovalci. Telefonska številka deluje vsak delovnik med 17. in 20. uro. Na svetovalnem telefonu uporabniki dobijo informacije o škodljivostih kajenja, prednostih ne-kajenja, metodah opuščanja kajenja, ki so v Sloveniji na voljo, kam se obrniti po pomoč, informacije o tem, kako opustiti kajenje, izvaja pa se tudi podpora v času opuščanja kajenja in podpora v času vzdrževanja abstinence.

Programi opuščanja kajenja potekajo v zdravstveno-vzgojnih centrih, ki so v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Kadilci, ki želijo opustiti kajenje, se lahko kadarkoli obrnejo na najbližji zdravstveno-vzgojni center in ne potrebujejo napotitve s strani osebnega zdravnika. Lahko izbirajo med skupinskim in individualnim svetovanjem za opuščanje kajenja.

Pri spodbujanju opuščanja kajenja sodelujejo tudi nevladne organizacije, ki izvajajo programe opuščanja po vsej Sloveniji.

Kako je z nevladnimi organizacijami? Kakšna je njihova vloga v Sloveniji pri preventivi na tem področju?

Na zmanjšanju deleža kadilcev delajo številne nevladne organizacije. Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija je s preko 50 mladinskimi organizacijami, ki so sodelovale pri pripravi predlogov sprememb Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ZOUTI), pripravila Slovenski mladinski manifest o tobaku 2014. Ta manifest združuje predloge preko 130 zainteresiranih mladih in njihovih organizacij ter jasno sporoča, da mladi v Sloveniji želimo strožjo tobačno politikoManifest bo v prihodnjih letih služil kot izhodišče za merjenje javnega mnenja na področju tobaka med mladimi, predvsem pa kot vizija na poti k Sloveniji brez tobaka.

Mladi se odločajo za kajenje, čeprav se v šoli vsako leto pogovarjajo o škodljivosti in so dobro seznanjeni s posledicami. Čemu menite, da je tako?

Razlogi, zakaj nekdo prvič poseže po cigareti in postane kadilec, so raznoteri. Raziskava NIJZ iz leta 2012 med odraslimi prebivalci, starimi 35-44 let, kaže, da je kar  63  % odraslih kadilcev prvič poseglo po cigareti v starosti do 18. leta, oziroma, kar 99 % do 25. leta starosti. Ob tem je značilno, da prej, ko je nekdo začel kaditi, večja je možnost, da bo s tem nadaljeval tudi v odraslo obdobje. Obdobje mladostništva je tako tudi v tem smislu še zlasti rizično.

Skupnost, ki se zaveda posebne ranljivosti svojih mladih (mladoletnih) članov, bo storila vse, da te zavaruje pred preprečljivimi dejavniki tveganja za bolezen in smrt. Informiranje o škodljivih učinkih kajenja in drugih tveganih vedenj v mladostništvu je nujen, nikakor pa ne zadosten varovalni dejavnik. Mladostništvo je obdobje bistvenih telesnih in kognitivnih sprememb, obdobje raziskovanja in preizkušanja novih vlog in novih vedenj, iskanja identitete in izrazite potrebe po vrstniški pripadnosti. Vse to je treba imeti v mislih, ko se lotevamo problema kajenja in drugih tveganih vedenj pri otrocih in mladostnikih. Zato je poleg osnovnih informacij o škodljivih učinkih kajenja, kjer se prepogosto omenja le dolgoročne učinke kajenja na zdravje, ki so za mladostnika preveč oddaljeni in lahko nerazumljivo abstraktni (‘kaj imata rak na plučih in kadilska noga starejšega odraslega z menoj, ki samo sem in tja, v družbi, posežem po cigareti?’), treba ciljati na psihorazvojne in socialne vidike kajenja pri mladostnikih. Zelo pomembno je dvoje: da mladostnik ob dovoljšni količini relevantnih informacij razmišlja o stvari in si ustvari lastno mnenje. Tako mnenje namreč v večji možnosti ‘ostane z njim’ tudi v kritičnih vrstniških situacijah, ko odgovornih odraslih ni poleg. Ob tem je z vidika potrebe po pripadnosti ključno, da se otroka/mladostnika opremi s socialnimi veščinami, kot je asertivnost. V nekaterih situacijah se je za vsakega človeka, za mladostnika še toliko bolj, težko postaviti zase, zlasti če to pomeni odklonitev neke vrednote – v našem primeru kajenja – v tej družbi, katere odobravanje in sprejetost si mladostnik sicer želi. Preventivo torej velja usmeriti tudi v strah pred izgubo priljubljenosti, zavrnitvijo ali izključitvijo, kar je vse povezano tudi z mladostnikovo samopodobo (‘Zakaj ne zmorem reči ne, če vem, da tega pravzaprav ne želim?’ Kako lahko zavrnem ponujeno cigareto, ne da bi mi vrstniki to vzeli za slabo? Kaj se bi zgodilo, če bi zavrnil? Ali res rabim potrditev in sprejetost strani te družbe? itd).

Ker se kajenje, tako kot mnoga druga tvegana vedenja, začne prav v mladostništvu, s starostjo narašča, se pogosto nadaljuje v obdobje odraslosti in ima pomembne učinke na zdravje v vseh življenjskih obdobjih, je torej bistveno vključevanja različnih vidikov tveganja za začetek in nadaljevanje kajenja v mladostništvu v celovito tobačno politiko.

Razširjenost kajenja med mladostniki pomembno narašča s starostjo, skupno in pri obeh spolih, najbolj med 13. in 15. letom starosti. Deleži pri vseh merjenih kazalnikih kajenja so najvišji med 15-letniki. Med temi jih je 40,0 % že kadilo tobak (vsaj eno cigareto, cigaro ali pipo). Vsaj enkrat tedensko kadi tobak 13,1 % 15-letnikov, od tega dve tretjini (65,1 %) vsak dan (slika 6.1). Vsak šesti 15-letnik (16,6 %) navaja, da je prvič kadil cigarete v starosti 13 let ali manj. V vseh navedenih deležih pri 15-letnikih ni pomembnih razlik med spoloma. V obdobju 2002–2014 se je razširjenost kajenja med mladostniki pomembno zmanjšala skupno, v vseh starostnih skupinah in pri obeh spolih (kadil tobak kadarkoli v življenju, kadi vsaj enkrat tedensko, kadi vsak dan). Med 15-letniki se je skupno in pri obeh spolih v tem obdobju pomembno znižal tudi delež tistih, ki so prvič kadili v starosti 13 let ali manj. V večini primerov so se omenjeni deleži v tem obdobju prepolovili, ostali pa znižali za približno tretjino.

Vir in foto: uredništvo mlad.si

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Intervjuji Nacionalno

Sorodni članki

Avtorji