Participacija mladih v politiki Nevključevanje mladih v politiko je resen problem, ki pa se sam od sebe ne bo izboljšal.

28 Dec2015
3,719

SLOVENIJA – Tokrat na portalu objavljamo zapis oziroma mnenje bivšega udeleženca Puma, ki na različnih šolah nudi možnost spoznavanja bipolarne motnje – preko predavanj. Grega Platiša je aktiven, razmišljujoč in koristen. Eden tistih, ki ob spodbudi pripelje do odličnega rezultata. Tokrat je strnil svoje mnenje in stališče ob temi: participacija mladih v politiki.

 

11136663_1596398327269975_671361665095800551_n

Grega Platiša

Za participacijo v politiki se mladi ne odločajo iz več razlogov. Na eni strani imamo mladino, ki pravzaprav sploh ne ve ničesar o politiki, ne udeležujejo se volitev, ne spremljajo novic, niti nimajo nikakršne želje po tem, da bi bili seznanjeni z dogajanjem, saj jih politika preveč dolgočasi. To je skupina mladih, ki uživajo mladost,  se ne obremenjujejo s širšimi družbenimi problemi ter so globoko zasidrani v svoji coni udobja, saj jim ta omogoča brezskrbnost in odmik od večine težav, ki bi jim bili drugače izpostavljeni.

V drugo skupino lahko uvrstimo tiste mladostnike, ki sicer spremljajo dogajanje, a imajo o politiki in političnih strankah negativno mnenje. Nezaupanje v politike in politične instance posledično vodi mlade k odmiku od politike. So pa zato bolj aktivni na raznih demonstracijah, protestih, v iniciativah in podobnih družbenih gibanjih, ki pa nimajo večje pravno formalne veljave, in so namenjeni bolj sporočanju nezadovoljstva in nestrinjanja z vladajočo elito.

Participacijo mladih najlažje opredelimo kot vključevanje mladih v izzivov polne procese in

odločitve, ki sledijo iz splošnih potreb , pri čemer mladim omogočimo načrtovanje ali

odločanje o zadevah, ki vplivajo na druge: torej v aktivnostih, katerih vpliv presega

udeležene mlade in ima posledice za širšo skupnost. Gre za soodločanje mladih pri

upravljanju javnih zadev. (Tomšič, 2002)

Na delavnici v Postojni.

Na delavnici v Postojni.

Tretja skupina pa je skupina mladih, ki zaradi raznih težav ki jih pestijo ne morejo participirati, tudi če bi to hoteli, saj se morajo v prvi vrsti postaviti na noge in rešiti težave, ki jih pestijo. Tu velja izpostaviti razne zdravstvene težave, tako psihične kot fizične, socialno stisko in nenazadnje tudi izključenost zaradi dejavnikov kot so veroizpoved, narodnost itd. V tej skupini je precej mladih, ki si želijo sodelovati pri ustvarjanju obče prihodnosti, saj se na eni strani prav zaradi svojih težav zavedajo kako pomemben je glas vsakega posameznika, ko gre za odločanje o skupni prihodnosti. Na drugi strani pa velja omeniti, da le redkim uspe izviti se iz primeža socialnega dna na katerega so obsojeni ne po lastni krivdi, ampak po spletu okoliščin v katerih so se znašli povsem nepričakovano in pa tudi zaradi ne sodelovanja njihovih vrstnikov pri soustvarjanju politike.

Ozaveščati pomeni biti najprej ozaveščen in prav mladi so tisti, ki imajo pred sabo še celo življenje in če njihv glas ne bo slišan, ne bomo nikoli izvedeli kakšne težave jih pestijo, še težje pa je reševati težave za katere ne vemo, da so tu. Zato je najpomembneje od vsega, da se poiskuša mladini približati dogajanje in se jo opremi s potrebnimi informacijami, da bi se pogosteje odločali za participacijo v politiki saj vsak glas šteje in le če ničesar ne storiš ne moreš ničesar spremeniti. Zavedanje, da mora biti glas mladih slišan se sicer izboljšuje vendar ne dovolj. Očitno smo na tem področju nekoliko zaspali, saj je stopnja participacije mladih v konvencionalnih(strankarskih) oblikah politike v Sloveniji nižja kot v ostalih članicah EU, prav tako pa je najnižja tudi med državami bivše Jugoslavije.

Postojna, delavnica 055

Na delavnici v Postojni.

Nevključevanje mladih v politiko je resen problem, ki pa se sam od sebe ne bo izboljšal in zato je prav, da vsak prevzame svoj del odgovornosti in s tem pripomore k iskanju najugodnejše rešitve. Prvi korak na poti k izboljšanju razmer je prav gotovo na plečih medijev, ki bi marsikaterega mladeniča oz. mladenko prepričali, da stopi na negotovo a še kako pomembno pot v življenju. Po drugi strani pa imamo kup organizacij, ki se prizadevajo za večjo participacijo mladih v politiki a so širši javnosti nepoznane, kar kaže predvsem na mačehovski odnos države do svojih državljanov. Ne smemo pa zapostaviti tudi izobraževalnih sistemov, ki so naravnani predvsem v smeri usmerjenega izobraževanja, kjer pa prostora za razprave o širši družbeni problematiki ni in tukaj bi bilo potrebno zapolniti vrzeli, ki mlade odmikajo od politike, kot širše družbeno nujne svojega obstoja.

Ker pa je je problematika zelo specifične narave, bi bilo prav, da svoj ”rešilni pisker” pristavi tudi politika na vseh nivojih, od lokalne pa preko državne vse tja do evropske komisije, ki je pravzaprav zadolžena tudi za sodelovanje z mladimi. V zadnjih letih sicer narašča število zasedanj in dialogov na temo mladih oziroma dialogov z mladimi, kjer pa se politiki ne potrudijo dovolj, da bi politiko, ki je sicer zelo zanimiva tema približali mladini in s tem mogoče zvabili koga v politične kroge.

Grega Platiša

Vir in foto: MDC Blok

 

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Novice

Sorodni članki

Avtorji