O smernicah dela na Delebem rtiču Iskanje dela in delovnih izkušenj na različnih področjih.

Ustvarjanje na Debelem Rtiču.
07 dec2015
1,281

KOPER – Sem študentka Pedagoške fakultete UP in kot Ankarančanka se že nekaj let spogledujem s pedagoškim delom na Debelem rtiču. Že lansko leto sem se vključila v projekte Ummi, zavoda Koper, ki pripravlja študente za mentorsko delo. Letos sem poleg tega spoznavala delo pedagoške vodje. Razmišljala sem kako bi mi moja izobrazba pomagala pri takem ali podobnem delu. Tudi zato sem želela delo pedagoškega vodje podrobno spoznati in ponuditi to vsebino tudi drugim mladim, ki se spogledujejo s podobnim delom. Segla sem po novih, novinarskih izkušnjah in naredila svoj prvi intervju.

Predvsem med poletnimi počitnicami na Debeli rtič prihaja veliko otrok za katere je potrebno organizirati in koordinirati prijetne aktivnosti. V vse to dogajanje so vključeni vsi delavci MZL Debeli rtič, vendar je ob tem zelo pomembna vloga pedagoške vodje. Kaj vi menite o tem?

Delo pedagoške vodje je kar težko opisati. Moja bistvena naloga je da se vsi počutijo prijetno in varno. Debeli rtič je znan po tem, da je eno najbolj varnih letovišč. Ampak varno se mora človek počutiti tudi pri delu.

Moja odgovornost ni samo varnost otrok, ampak tudi vzgojitelji potrebujejo občutek, da delajo pravilno, da so njihove odločitve prave. Prav zato potrebujejo ves čas nekoga ob sebi, da jih spodbuja in koordinira njihovo delo. Ko pa se zgodi napaka, ne iščemo krivca, ampak le rešitev. Naše napake so bile vedno odskočna deska za nove izzive.

Nam lahko ponudite z informacijo, kolikšno število otrok je letos prišlo na letovanje na Debeli rtič? Kako vam uspe koordinirati in organizirati tolikšno število ljudi?

Vsak paviljon ima možnost sprejeti okrog 100 otrok in čez poletje, smo bili ves čas polni. Lahko bi rekla, da je bilo približno na mesec okrog 2000 otrok. Ko je enkrat sistem postavljen, lahko koordinacija takega števila otrok teče gladko. V sistem so vključeni tudi naši  nadrejeni, ki so v Ljubljani in na Debelem rtiču, jaz ter tudi vzgojitelji in seveda otroci. Vsak vzgojitelj mora imeti od prvega  do zadnjega dne vsebine, kaj se bo vsak dan dogajalo in se postavi že aprila, ko poteka seminar za prostovoljce. Druga podpora, ki je zelo pomembna pri sami koordinaciji pa so ostali delavci Debelega rtiča. Redni obroki, čisti paviljoni, itd. In tretja stvar so vzgojitelji, ki se počutijo suverene in sprejete in varne. S tem je organizacija samo še reševanje vsakodnevnih takšnih ali drugačnih težav.

Foto: Petra Grmovšek

Foto: Petra Grmovšek

Gotovo se otroci, ki pridejo na morje najbolj razveselijo kopanja v morju in bazenu. Ali menite, da je za otrokov razvoj in njihove potrebe dovolj le čofotanje v vodi, ali pa morda potrebujejo še kaj več? Katere vsebine jim še ponudite? 

 Poudarila bi, da kopanje v morju ni samo kopanje. Gre za eno od športnih aktivnosti. Poleg plavanja, pa smo ponudili tudi kajak, štafetne igre v vodi, animacijo v vodi. Pravzaprav gre vse to za eno veliko dogodivščino, saj gre za velik spekter. Namreč mi smo ugotovili, da otroci, ki se bojijo vode, imajo veliko strahov. Tisti, ki so se bali vode, so potrebovali nekaj drugačnega. Tako smo zelo hitro ugotovili, da morajo učitelji plavanja, vzgojitelji, pedagoška vodja ter terapevti delati timsko.

Letos ste sodelovali tudi z Ummi, zavod za izobraževanje Koper. Realizirali smo 50 vsebinsko različnih delavnic s področja naravoslovja prepletenega z umetnostjo. Ta projekt ESS »Da ne bo v družbi znanja, znanje mrtvo« se je začel že v letu 2014. Kljub nekaterim težavam smo dokazali, da je delo mladih mentorjev novo bogastvo za otroke in mladostnike, ki pridejo na počitnice ali zdravljenje na Debeli rtič. Letos smo ta projekt nadaljevali z upanjem, da bo uvidena ta potreba tudi pri organizatorjih in financerjih letovanj.

Kako ste bili zadovoljni z ponujenimi dodatnimi vsebinami? Ali menite, da takšne delavnice spodbujajo radovednost otrok po novih znanjih?
S temi Ummi delavnicami, smo hoteli narediti en pomemben korak k pestrosti poletnega dogajanja. Otrokom ponuja to mediteransko okolje veliko bogastva, od naravnih, kulturnih in zgodovinskih vsebin. Se pravi, da otroke ozavestijo, da zelena ni samo zelena, da zvoki niso samo zvoki, da zakaj tukaj ni gora ampak klif, itd.

Ne morem oceniti, koliko so se otroci naučili, lahko pa rečem, da so dobro spoznali in občutili drugo okolje. Glede na naša pričakovanja, je bila kakovost zelo dobra. Delavnice so pripravljali študentje. Mladi mentorji so pripravili nova znanja, se poučili o pedagoškem delu in z veliko samozavesti ter tenkočutnostjo izpeljevali svoje delavnice. Odlično je tudi to, da so študentje znali poslušati otroke, se pravi slišati vprašanja, saj je pokazatelj interesa. Saj če otrok pokaže interes, takrat se uči. In tu ste zadeli zelo dobro.

Ummi je zavod, ki spodbuja usposobljene mlade mentorje iz vse Slovenije, da z delavnicami prenašajo svoja znanja na mlajše generacije. Ali menite, da je pomembno spodbujati medgeneracijsko učenje in zakaj? Kakšne prednosti vidite v tem?

 Gre pravzaprav za to, da tisti ki učijo, se hkrati tudi veliko naučijo. Vsi vzgojitelji in mentorji se pridejo nekaj naučiti. Da iz vsake delavnice povzame in ugotovi, kaj bi lahko nekaj boljše izpeljal, kaj mora še dodelati, kje je zelo dobro zadel, kje je otroke prevzel itd.  Zelo pomembno je, da se zna prilagoditi otrokom, saj so skupine drugačne med seboj.

Danes je vzgoja drugačna kot je bila nekoč, posledično pa tudi otroci. A otroci v svojem bistvu še vedno hrepenijo po novih spoznanjih in doživetjih. Kako bi opisali današnje otroke? Kaj jim manjka, katera znanja, spoznanja, doživetja?

Današnjim otrokom je treba znati dati hkrati čustveno, izobraževalno in ustvarjalno plat. Ne sme se to ločevati. Otrok, ki vzpostavi stik z vzgojiteljem, osebnostni stik, otrok, ki pokaže interes, se takrat največ nauči.

Kaj bi sporočili vsem, ki delajo v pedagoški stroki in z mladimi?

Naj ne bojo egoistični, naj ne mislijo, da oni samo učijo. Ampak naj se zavedajo, ko učiš se učiš. Če se ne učiš, je brez veze. Vse je nek proces, ki ustvarja nekaj lepega, nekaj novega, vzpodbudnega, ter neko zdravo okolje. In tudi, ko učitelj misli, da ga noben ne posluša, je to tudi učenje. Pomembno je, da se ne kritiziraš, ampak spodbujaš in iščeš rešitve za dopolnitev. Predvsem, da začutiš vrednost v sebi in se spoštuješ. Tako se lahko izboljšuješ in to je pravo poslanstvo, ki ga učitelj ima.

Vir in foto: Ummi, zavod za izobraževanje Koper, Petra Rančov

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Intervjuji Novice

Sorodni članki

Avtorji