“Vsak lahko spodbuja nenasilno vedenje ter širi idejo ničelne tolerance do nasilja. “ Poglobljen intervju ob začetku mladim namenjene akcije Nasilje je #cistmim.

Julija Černe Tiho
31 avg2015
2,909

Z današnjim dnem se v okviru dvoletne nacionalne kampanja Vesna – živeti življenje brez nasilja, ki izpostavlja pomen ukrepanja proti nasilju nad ženskami in je usmerjena v postopno, a vztrajno spreminjaje odnosa do te problematike, začenjajo aktivnosti namenjene mladim, pod geslom Nasilje je #cistmim. S to akcijo želi država dvigniti zavedanje in informiranost mladih o problematiki nasilja nad ženskami in deklicami in jih opremiti z osnovnimi informacijami o nasilju nad ženskami. Ob začetku te akcije, ki se bo odvijala na mladim poznan način, preko socialnih omrežji, smo se pogovarjali s strokovno sodelavko ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Simono Rajšp, ki dela na omenjenem projektu. 

Aktivnosti, ki jih v okviru kampanje Vesna – živeti življenje brez nasilja pripravljajo in so namenjene mladim, smo na portalu že predstavili v prispevku Mladi v podporo kampanji Vesna. Na kratko:  V okviru katerihkoli dejavnosti, ki se jih mladi udeležujejo pri različnih mladinskih društvih, organizacijah ipd., mladi obravnavajo tudi temo nasilja nad ženskami in deklicami. Ko mladi oblikujejo svoje stališče in mnenja o nesprejemljivosti nasilja, jih spodbudite in motivirate, da na temo nasilja posnamejo fotografijo – sebek (selfie), ki ga nato objavijo na FB strani MDDS Enakost spolov. Ob koncu aktivnosti bodo vse prejete fotografije pomanjšali do neprepoznavnosti in nato iz njih ustvarili kolaž v obliki ženskega obraza

S.Rajsp2

dr. Simona Rajšp

Kakšni so vaši podatki o stanju oziroma pogostosti primerov nasilja nad ženskami in deklicami pri nas?

Nasilje nad ženskami je izjemno pereč problem in številke so zaskrbljujoče. Mogoče je najbolj nazoren podatek, da je v Sloveniji vsaka druga ženska od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno od oblik nasilja. Nacionalna raziskava o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih je pokazala, da so ženske najpogosteje doživljale psihično nasilje (49,3%), potem fizično (23,0%), premoženjsko (14,1%), omejevanje gibanja (13,9%) in spolno nasilje (6,5%). Pri tem je potrebno vedeti, da večina žrtev nasilja le-tega sploh ne prijavi. Po podatkih Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) le 14 % žensk prijavi nasilje v družini.

 

Nam lahko na kratko predstavite bistvene vzroke in povode, ki so botrovali k odločitvi, za akcijo, ki stremi k večji ozaveščenosti mladih na področju nasilja nad ženskami in deklicami?

Ko smo pregledovali kampanje in aktivnosti na področju ozaveščanja o problematiki nasilja nad ženskami, ki so bile v zadnjih letih izvedene v Sloveniji, smo ugotovili, da so mladi pogosto izpuščeni iz kampanj oziroma se jih ne nagovarja neposredno. Vendar pa so mladi izjemno pomembni in bi jih bilo treba pričeti ozaveščati že zelo zgodaj. Nasilni vzorci se namreč oblikujejo že v otroštvu, zato menimo, da je s ciljnim ozaveščanjem potrebno pričeti čim prej.

acdf4476d1

Prestrašene, avtorica: Bidovec Katja

Kaj je glavni cilj celotne kampanje in te akcije?

Najpomembnejši cilj dveletne nacionalne kampanje Vesna – živeti življenje brez nasilja je opozarjanje na problematiko nasilja nad ženskami in deklicami ter ozaveščanje tako žensk z izkušnjo nasilja (in potencialnih žrtev) kakor tudi strokovne in širše javnosti. V okviru te kampanje izvajamo številne aktivnosti, ki so namenjene različnim ciljnim skupinam. Ena od aktivnosti, ki smo jo poimenovali Nasilje je #cistmim, je namenjena mladim.  S to akcijo želimo doseči dvoje. Prvič, ozavestiti in informirati mlade o problematiki nasilja nad ženskami in deklicami, kar bomo počeli preko socialnega omrežja Facebook. Izjemno pomembno se nam zdi, da mladi dobijo sporočilo, da je kakršnakoli oblika nasilja nesprejemljiva. Istočasno pa jih seveda opremimo z osnovnimi informacijami o nasilju nad ženskami. Mislim, da se mladi ne zavedajo razsežnosti tega problema. Ne vedo, da je v Sloveniji vsaka druga ženska od dopolnjenega 15. leta starosti že doživela eno od oblik nasilja. To v praksi pomeni, da ima praktično vsak drug najstnik v svoji bližini žrtev nasilja. Ko imaš pred očmi, da je to lahko tvoja mama, sestra, sošolka ali babica, na nasilje gledaš drugače. In drugič, z akcijo želimo doseči tudi aktivno participacijo mladih. Želimo, da dajo svoj glas proti nasilju. Da posnamejo selfie ter jasno in glasno povedo, da nasilje ni sprejemljivo in da ne podpirajo diskriminacije žensk, kršenja človekovih pravic žensk in neenakosti med spoloma.

Vsak posnet selfie pomeni nasprotovanje nasilju nad mamo, sestro, sošolko in prijateljico.

S.Rajsp1

dr. Simona Rajšp

Kako to, da boste v akciji mlade nagovorili k sodelovanju v obliki selfijev in preko socialnih omrežij? Zdi se, da gre za način, ki ga mladi obvladujejo.

Seveda. Mlade želimo aktivirati na način, ki jim je blizu. Aktiviranje ciljne skupine mladih ni ravno preprosto, še posebej ko gre za resne, težke teme, kot je nasilje nad ženskami. Zato jih je potrebno nagovoriti na primeren način in skozi prave medije. Ker se mladi najlažje izražajo preko elektronskih medijev in ker jim podpisovanje različnih peticij ni blizu, smo prišli do ideje, da selfie velja kot podpis. Tako bodo s svojo podobo promovirali nenasilje in izrazili spoštovanje človekovih pravic žensk.

Se zavedanje o pomembnosti glede enakosti spolov pri mladih, glede na vaša opažanja in podatke, ki jih imate, veča ali manjša?

Ozaveščanje mladih o enakosti spolov je zagotovo eno od pomembnih področij politike enakosti spolov. Tako v kampanje ozaveščanja vedno pogosteje vključujemo tudi uporabo sodobnih komunikacijskih orodij (npr. uporabo različnih socialnih omrežij in spletnih aplikacij), prek katerih nagovarjamo mlade o pomembnosti enakih možnosti med dekleti in fanti.  Raziskave, ki bi proučila zaznavanje, vedenje in odnos mladih do vprašanj o enakosti spolov, v Sloveniji ni bilo izvedene, zato je težko oceniti, ali se zavedanje o pomembnosti enakosti spolov pri mladih veča ali manjša. Opažamo pa primere dobrih praks, zlasti v okviru različnih izobraževalnih institucij, da se mladi, zlasti mlade ženske, udejstvujejo na področju enakosti spolov, kar je tudi znak večjega zavedanja o pomembnosti tega vprašanja.

Pomembno je vedeti, da vse to lahko spremenimo. Pričnimo pri sebi.

Verjamete, da bo akcija uspešna in bo dosegla pričakovani učinek? Kaj je glavni izmerljivi cilj akcije oziroma kako boste preverjali uspeh oziroma učinek akcije?

Absolutno verjamemo, da bo akcija uspešna in bo dosegla zastavljeni cilj, ki je informirati in ozavestiti mlade ter čim bolj razširiti idejo nenasilja, spoštovanja človekovih pravic žensk in enakosti med spoloma. Učinek akcije bo v celoti težko izmeriti. Lahko bo ovrednotiti aktivno sodelovanje, torej oddane selfije in všečke, težko pa bomo izmerili preostali del učinka. Ne smemo namreč pozabiti, da smo cilj dosegli tudi s tem, da je mladostnik/mladostnica dobil/dobila nekaj informacij o nasilju nad ženskami in deklicami, torej tudi če ni aktivno sodeloval oziroma sodelovala (na izmerljiv način).

d6ae62151f

Vrata v svet, avtorica: Velikonja Tina

Gre za dvoletno nacionalno kampanjo Vesna. Kaj ste v okviru te kampanje storili do zdaj in kaj sledi?

Do sedaj smo izvedli široko medijsko kampanjo s katero smo ozaveščali širšo javnost, hkrati pa smo organizirali dva strokovna posveta in nacionalno konferenco. Na strokovnih posvetih smo z različnimi strokovnjaki obravnavali aktualne tematike na temo nasilja nad ženskami. Na posvetu s socialno službo in policijo smo govorili o zalezovanju in vodenju razgovora z žrtvijo, medtem ko smo na posvetu s tožilci/tožilkami, sodniki/sodnicami, odvetniki/odvetnicami in drugimi strokovnimi delavci/delavkami obravnavali temo učinkovite zaščite žensk pred nasiljem po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini in drugih predpisih. Sledi še en posvet z zdravstvenim osebjem in mogoče še zaključna konferenca. V okviru kampanje smo pripravili tudi odmevno fotografsko razstavo z naslovom Nasilje na njeni koži. Razstava je sledila javnemu in odprtemu fotografskemu natečaju. Na natečaj smo prejeli več kot 150 fotografij, ki jih je ocenjevala strokovna komisija. Najboljših 40 fotografij tako sedaj sestavlja fotografsko razstavo, ki se seli po Sloveniji, in sicer po večjih Mercator centrih in nekaterih centrih za socialno delo. V tem trenutku pa je razstava v Palači narodov v Ženevi.

RTEmagicC_DSC_0760_02.JPG

Nasilje je #cistmim

Pripravili smo tudi kratek tv spot, plakat ter zloženko za starostnice. Na problematiko nasilja nad ženskami smo opozarjali tudi preko digitalnih zaslonov po mestih in na avtobusih mestnega potniškega prometa.

Ravno smo dobili tudi promocijski material za mlade – silikonsko zapestnico s sloganom Nasilje je #cistmim. Zapestnice bomo delili po šolah in na različnih dogodkih.

Kakšna dodatna misel ob akciji in nasploh o tej tematiki, povezljivi tudi s področjem mladih pri nas?

 S to akcijo nekako želimo mladim prenesti sporočilo, da so zelo pomembni pri širjenju ideje nenasilja ter da lahko vplivajo na zmanjševanje nasilja. Želimo jim posredovati čim več informacij o tej tematiki, hkrati pa jih spodbuditi, da o nasilju nad ženskami in deklicami govorijo, da ne producirajo stereotipov in vedenj, ki diskriminirajo ženske ter da si prizadevajo za enakovreden položaj žensk v družbi.

Projekt Vesna – živeti življenje brez nasilja izvajata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za notranje zadeve – Policija ob finančni podpori Evrope unije (program PROGRESS).

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: osebni arhiv in fotografije fotografske razstave Nasilje na njeni koži

Naslovna fotografija: Černe Julija – Tiho

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Intervjuji

Sorodni članki

Avtorji