“Mladi ste pomemben partner te vlade in v to trdno verjamem.” Intervju z ministrico za izobraževanje, znanost in šport, dr. Majo Makovec Brenčič

05 Avg2015
5,567

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič je doktorica znanosti s področja poslovodstva in organizacije. Ministrstvo vodi približno tri mesece. Prej je delovala kot prodekanja za razvoj na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, kot predsednica Sveta Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu, v zadnjih dveh letih pred nastopom funkcije ministrice, pa je na Univerzi v Ljubljani kot prorektorica razvijala področje prenosa znanja in internacionalizacije.

 

Ob vstopu v vrh slovenske politike ste zasedli mesto, ki je bilo do tedaj zelo pereče in ki mladim, ob odhodu dveh vaših predhodnic, ni vzbujalo zaupanja. Čutite in verjamete v teh začetnih mesecih zaupanje mladih, da boste lahko na področju izobraževanja storili spremembe, ki jih to področje potrebuje?

Mladi ste pomemben partner te vlade in v to trdno verjamem. S funkcijo ministrice sem prevzela mesto predsednice Sveta Vlade RS za mladino, kjer mladi aktivno sooblikujete mladinsko politiko. Prva seja, ki sem ji pred kratkim predsedovala, me je navdala z optimizmom, saj mladi predano in odgovorno branite svoje interese in prav je tako. Ravno to je tudi namen sveta. Prisluhniti potrebam mladinskega sektorja in jih v čim večji meri tudi uresničiti. Prepričana sem, da nam bo uspelo. Postopno in z veliko medsebojnega sodelovanja in spoštovanja. Osredotočamo se na kakovostno izvajanje aktivnosti v danih okvirih in kolikor je le mogoče. Prizadevanja gredo v smeri, da v proračunu za leto 2016 vsa področja znotraj resorja dobijo svoje ustrezno mesto in primerno financiranje.

Znanje predstavlja razvoj in našo prihodnost, zato računam na razumevanje pomena tega resorja pri delitvi sredstev. Skrbeti nameravam za interese mladih ter za to, da se s kvalitetno izobrazbo vključijo na trg dela in k spremembam naše družbe in države na bolje.

Na področju šolstva in izobraževanja se spremembe obljubljajo že dolgo. Zagotovo pa tako mladi, kot celotna družba potrebujejo nek strateški pristop. Danes je dejstvo, da je med drugim, tudi zaradi sistema izobraževanja, kar 25 odstotkov mladih brezposelnih, močna ovira, pri vzpostavljanju zaupanja in efektivnosti na tem področju.  Kakšno strategijo uvajate?

IMG_7136

Intervju z ministrico za izobraževanje, znanost in šport, dr. Majo Makovec Brenčič

Strateški pristop je potreben in prav zato je bila v oktobru 2013 na podlagi Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju sprejeta prva Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013-2022. Resolucija zajema vsa ključna področja, ki zadevajo mlade, tudi področje izobraževanja. Določa cilje, katerim smo se zavezali v najširšem pomenu, tudi s sprejemom v Državnem zboru RS. Na področju izobraževanja npr. določa cilj izboljšanja kompetenc mladih ter povečanje mednarodne (študijske) mobilnosti mladih. Oba sta izjemno pomembna in komplementarna ciljem, ki jih Resolucija določa za področje zaposlovanja. Mladi so danes dobro vključeni v izobraževanje, podatki za terciarno izobraževanje nas postavljajo, glede na število mladih vključenih vanj, na prvo mesto v Evropi, vendar pa imajo še vedno težave ob prehodu na trg dela. Je pa tudi res, da se stopnja zaposlenosti v zadnjih dveh letih že rahlo povečuje. Cilj izboljšanja kompetenc mladih je pomemben, zato bomo z ukrepi skušali zagotoviti, da bi bili ob vstopu na trg dela ustrezno opremljeni tudi z neformalno pridobljenimi znanji in kompetencami, s katerimi lahko nadomestijo manjkajoče izkušnje, ki jih delodajalci pogosto želijo in tudi izpostavljajo.

Kako vidite neformalno izobraževanje, se vam zdi, da se organizacijam, ki se ukvarjajo z neformalnim izobraževanjem, namenja dovolj sredstev?

Neformalno izobraževanje pomembno prispeva k opolnomočenju posameznika, da lažje vstopa na trg dela. V okviru ministrstva smo pripravili dokument, ki podaja pregled stanja na področju neformalnega izobraževanja, vloge posameznih akterjev ter nakazuje prihodnje načrte. Osnutek smo predstavili tudi na Svetu Vlade RS za mladino in predlagali, da nam mladi do konca julija podate svoje predloge, saj se želimo seznaniti tudi z izkušnjami s terena, kjer imate prav mladi zagotovo največ informacij. Glede sredstev, ki se namenjajo za neformalno izobraževanje, pa je potrebno razumeti tudi obstoječe finančne okvire.  Si pa prizadevamo zagotoviti sredstva v ta namen, kot že do sedaj, iz evropskih strukturnih skladov.

Kako v praksi kompetence s področja neformalno pridobljenega znanja lahko pomagajo mladim pri prvi zaposlitvi? Kako doseči, da vrednost tega znanja formuliramo in implementiramo skozi vaše ministrstvo, da bomo oblikovali posameznika, ki bo na trgu dela zaposljiv in fleksibilen?

IMG_7110

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Maja Makovec Brenčič

Neformalno učenje in s tem pridobljena znanja in spretnosti so v prvi vrsti prispevek k osebnem razvoju posameznika. Z njimi se poveča tudi zaposljivost posameznika. Mladi pridobite mnoge izkušnje, zlasti v organizacijskem, komunikacijskem, medkulturnem razumevanju in kompetencah. To je pokazala raziskava o zaposljivosti mladih, ki so opravljali prostovoljno službo v tujini in je bila zaključena v letu 2014. Preživljanje določenega obdobja v vlogi prostovoljca v drugi državi pomembno vpliva na vaše izkušnje, zaposljivost. Po mnenju nekdanjih EVS prostovoljcev je komunikacija tista kompetenca, v kateri so najbolj napredovali. Velik napredek so anketirani zaznali tudi v procesih medsebojnega sodelovanja, skupinskega dela, znanju tujih jezikov, pa tudi pri soočanju s stresom in reševanju stresnih situacij. Aktivnosti ministrstva bodo tako preko Urada za mladino še naprej usmerjene v spodbujanje mladinskega dela, mobilnosti mladih preko EU programov in tudi širše, priznavanju neformalno pridobljenega znanja v formalnem sistemu izobraževanja in na trgu dela, spodbujanju kakovosti v neformalnem izobraževanju in predvsem k spodbujanju k aktivni participaciji v mladinskem sektorju, pa tudi širše.

Kakšen je trend v usmeritvah mladih ob odhodu iz osnovnih in nato s srednjih šol? Kaj lahko pričakujemo v naslednjih 10 letih? Ministrstvo ve, katera so danes tista znanja, ki so v praksi najbolj zaposljiva? Kolikšen pomen dajete področju medsebojne izmenjave izkušenj in praks. Na področju izobraževanja in gospodarstva. Je tu še prostor, ki mladim lahko zagotavlja nove poti in možnosti zaposlitev?

V zadnjih letih opažamo, da se vedno več mladih odloča za srednje strokovno, tehniško ter tudi za poklicno izobraževanje, saj ta trend vpisa narašča že od šolskega leta 2010/11. Tudi število tistih, ki opravljajo poklicno maturo, se ohranja. Več kot 60 odstotkov mladih se namreč odloča za poklicno in strokovno izobraževanje, od tega za poklicno izobraževanje 15 odstotkov. Trenutno je največje povpraševanje mladih po strojništvu, agroživilstvu, gostinstvu in turizmu, zdravstvu, elektrotehniki in računalništvu. Smo tudi v pripravi modela vajeništva, ki bo ponujalo nove možnosti in oblike neposrednega povezovanja gospodarstva in izobraževanja z namenom zgodnjega zaposlovanja mladih. Sodelovanje gospodarstva in izobraževanja pa je že sedaj pomemben gradnik poklicnega in strokovnega izobraževanja in je sestavni del izobraževalnega procesa v različnih oblikah, pri čemer mladi s sodelovanjem v delovnem procesu pridobijo ustrezne veščine in znanja, ki jih v šolskih klopeh ne morejo.

Celotni koncept Evrope temelji na povezovanju. Boste mogoče institucijam, ki se ukvarjajo s formalnim izobraževanjem predlagali večje povezovanje z ostalimi deležniki? Kje vidite največje prednosti povezave formalno – neformalno?

Sodobna Evropa temelji na povezovanju. Pri vsebinah, za katere sprašujete, je ta smer že vidna tudi na ravni Evropske komisije, da glede na prejšnje programske okvire tesneje poveže mladinsko področje s konceptom programa Erasmus+. Formalno izobraževanje danes predstavlja trdno bazo, ki jo je potrebno za večjo vrednost posameznika, ki vstopa na trg dela, nadgraditi s čim več pridobljenimi neformalnimi znanji, izkušnjami, spretnostmi. Tega se vse bolj zavedajo tako posamezniki, delodajalci ter ne nazadnje tudi institucije, ki skrbijo za formalno izobraževanje. Ravno zato je intenzivnejše povezovanje in sodelovanje izobraževalnega in gospodarskega sektorja v različnih oblikah in načinih ena od prednostnih usmeritev našega ministrstva.

Kje vidite osnovo aktivnega državljanstva in participacije mladih? Se vam zdi, da so mladi dovolj odzivni in kaj menite kako mladim predstaviti kaj dejansko to pomeni, kako jih navdušiti?

IMG_7152

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Maja Makovec Brenčič

Zavedanje mladih o pomembnosti pri vplivanju na politične in druge odločitve v družbi  ter proaktivna drža do vprašanj, ki vas zadevajo kot člane širše skupnosti, je izjemno pomembna. Vsi, ki se ukvarjamo s področjem mladinskega sektorja, želimo skupaj graditi vizije in cilje, ki so mladim blizu, zato je edina prava pot pri reševanju težav sodelovanje in vztrajnost pri iskanju aktualnih in dolgoročnih rešitev. Imamo nacionalni program za mladino,  izvedbeni načrt, mladi imate podporo Urada RS za mladino in podporo ministrstva, da na poti osamosvajanja uporabljate najrazličnejše možnosti, ki jih omogoča obstoječa sistemska ureditev. To vlogo sicer tudi dobro opravijo mladinske organizacije. Imamo vse bolj izobražene generacije mladih, pripravljenih na nove, drugačne izzive in če bo ob tem tudi dovolj volje in vztrajnosti, bo možno skupaj premostiti marsikatero oviro. Zato močno podpiram čim večjo participacijo in udejstvovavanje mladih pri vprašanjih, ki zadevajo njih in družbo kot celoto. Je pa kdaj vendarle zaznati občutek med mladimi, da vaš glas še ni dovolj slišan in da si zasluži več pozornosti.

Mladinski sektor in delo v njem je v času družbenih sprememb prav tako na razpotju kot vsa druga področja. Kako ocenjujte njegovo vlogo ob zaledju formalnega izobraževanja v današnjem času, po veliki gospodarski in družbeni krizi? Je moč nadaljevati brez intenzivnega in še večjega sodelovanja vseh vpletenih na področju mladih?

Mladinski sektor je v Sloveniji nacionalno dobro organiziran, razvejan in urejen do mere, ki mladim omogoča številne aktivnosti in vpetosti v najrazličnejša področja, od politike preko športa, kulture in drugih, tudi prostovoljnih dejavnosti. Vendar pa pogrešam še večjo lokalno angažiranost in morda tudi širšo družbeno angažiranost, saj je po zadnjih dostopnih anketah veliko več mladih usmerjenih bolj v svoje mikro okolje. Ravno zato tudi vedno spodbujam medsebojno in medgeneracijsko sodelovanje. Akcije, ki se jih mladi lotevajo, so spodbudne in vzor za celotno mlado generacijo in vesela sem, da je zanimanja pri sodelovanju v družbeno koristnih delih, kot na primer mladi gasilci, taborniki in skavti, veliko. Povezovanje poteka na različnih ravneh, povezuje se lokalno in nacionalno, pa tudi z evropsko ravnijo. Intenzivirati moramo predvsem strukturirani dialog, kot na primer na Svetu Vlade za mladino, ker se odpirajo številne zanimive teme in iščejo rešitve. Dobrodošel je tudi projekt regijskih dogodkov, ki jih za letošnjo jesen pripravlja Urad za mladino.

Kako komentirate Deklaracijo mladinskega dela, ki je rezultat Konvencije o mladinskem delu v Bruslju, ki je potekala v aprilu 2015. Se strinjate, da mladinsko delo ni tako imenovan “luksuz”, ampak nujno potreben za razvoj mladih?

IMG_7161

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Maja Makovec Brenčič

Izredno pomembno se mi zdi, da je bil ta dogodek in deklaracija, ter glas več kot  500 udeležencev, ki se ukvarjajo z mladinskim delom v Evropi, umeščen na tako visoko politično raven. Mladinsko delo je v različnih evropskih državah zelo raznoliko, vendar pa je ravno konvencija pokazala, da je raznolikost mladinskega dela prednost, ki jo moramo upoštevati in iz katere se lahko vsi učimo. Tudi sama se strinjam z navedbo, da mladinsko delo lahko pripomore k razvoju drugih sektorjev, npr. prav k prej omenjenemu spodbujanju sodelovanja med formalnim izobraževanjem in mladinskim delom. Mladinsko delo v šole prinaša praktično izkušnjo, s tem pa tudi neko novo dimenzijo za participacijo in sodelovanje mladih. Vprašanje identitete mladinskega dela, s katero so se ukvarjali udeleženci konvencije, predstavlja meni izziv. V Sloveniji so mladinsko delo in njegovi učinki že prepoznani, vendar še premalo. Za začetek si želim, da bi bil vzpostavljen profil mladinskega delavca in sistem usposabljanj, kar bo nadaljnji pomemben korak v smeri kakovosti mladinskega dela v Sloveniji.

Na kakšen način boste okrepili vlogo mladinskega dela? URSM namenja vsem organizacijam približno 1,2 milijona eur, kar je primerljivo znesku, ki ga dobi ena malo večja šola. Vidite možnosti za izboljšanje finančne situacije v mladinskem sektorju?

Proračunska postavka, s katero upravlja URSM, se v zadnjem obdobju ni spreminjala. Mladinsko delo se je dodatno krepilo tudi s podporo sredstev oz. instrumentov Evropske komisije. Spodbudno pri tem je, da se tako število kot tudi kakovost vključenih deležnikov v mladinskem sektorju povečujeta. Seveda pa se bomo tudi vnaprej trudili za stabilno in sistemsko financiranje.

Kot veste, se odvija proces Nacionalne poklicne kvalifikacije Mladinski delavec. Razmišljate tudi o oblikovanju študijskega programa? Mladinski delavci bi s študijskim programom še dvignili kakovost svojega dela in ustvarjali še večjo dodano vrednost. Zametki so se že oblikovali v sklopu projekta Mladinski delavec in dr. Andrej Fištravec je prišel s konkretnim predlogom podiplomskega študija, vendar epiloga ni bilo. Kaj vi menite o tem?

Oblikovanje javno veljavnega študijskega programa mora potekati skladno z uveljavljenimi postopki in razpoložljivimi viri, tako materialnimi kot kadrovskimi. V tem trenutku je morda smiselno najprej počakati na vzpostavitev nacionalne poklicne kvalifikacije mladinski delavec/mladinska delavka ter izkušnje, ki se bodo ob tem pokazale umestiti kot podlago za razmislek o razvoju študijskega programa.

Za zaključek intervjuja, še morda vprašanje, kaj bi zaželeli mladim in mladinskim organizacijam ob mednarodnem dnevu mladih?

Ta dan je priložnost, da še posebej spregovorimo o pomenu družbene angažiranosti mladih, da vas pritegnemo k čim bolj aktivni vključenosti v mladinskem sektorju,  v mladinskem delu. Tudi naše ministrstvo se pridružuje mednarodni pobudi o vašem aktivnemu delovanju tako v vašem domačem okolju, kakor tudi širše. Spodbujanje aktivne participacije mladih je ključnega pomena za uspešen razvoj mladinske avtonomije in vašega sodelovalnega vpliva na družbeni razvoj, tako na nacionalni kot tudi na globalni ravni.

Glede na relevantnost področja in povezljivost mladinskih organizacij in društev pri teh vprašanjih, smo se odločili, da se za nekaj vprašanj obrnemo tudi na različne organizacije, ki se ukvarjajo z mladimi. Ministrica je tako z veseljem odgovorila tudi na ta vprašanja.

V okviru katere razvojne osi Operativnega programa vlade 2014-2020 bo možno črpati sredstva za razvoj MS, v kakšni višini in kaj bodo prioritete, ali bodo na razpolago tudi sredstva za (obnovo, izgradnjo)  infrastrukture mladinskih centrov? (mag. Vojko Vavpotič, Direktor Javnega zavoda Mladi zmaji)

IMG_7132

Intervju z ministrico za izobraževanje, znanost in šport, dr. Majo Makovec Brenčič

Sredstva za razvoj mladinskega sektorja bo na podlagi OP2014-2020 možno črpati predvsem v okviru prednostne naložbe 8.2 “Trajnostno vključevanje mladih na trg dela…”.Sredstva so na voljo v okviru Evropskega socialnega sklada, ki pa ne omogoča financiranja infrastrukturnih projektov. Poudarek je predvsem na zaposlovanju mladih v organizacijah v mladinskem sektorju ter preko teh zaposlitev okrepiti programe za zagotavljanje aktivnega državljanstva mladih. V okviru Sveta Vlade RS za mladino (SVM) je vzpostavljena delovna skupina, ki bo spremljala to vključevanje mladih v prioritetne osi in konkretne ukrepe ter zagotavljala pregled nad možnostih črpanja sredstev za mladinski sektor. Delovna skupina bo predvidoma tudi na naslednji seji SVM, ki bo v septembru, že imela pripravljen pregled o vključevanju mladih v izvedbeni načrt operativnega programa po različnih resorjih in tudi možnosti vključevanja mladih v Strategijo pametne specializacije.

Kako nameravate spodbuditi razvoj prostovoljstva v šolah in katere  predloge bo MIZŠ  prispevalo k Strategiji razvoja NVO in prostovoljstva,  ki poteka pod okriljem MJU v letošnjem letu? (Nevenka Alja Gladek,  strokovna sodelavka za razvoj prostovoljstva v javnih zavodih)

Ker se na MIZŠ zavedamo, kako pomembno je spodbujati mlade k prostovoljstvu, si prizadevamo dajati poudarek na teme povezane z družbeno odgovornostjo in možnostjo vključite le teh v kurikul na vseh stopnjah, pri čemer pa je potrebno poskrbeti tudi za ustrezno usposabljanje pedagoških delavcev. Zato si bomo na MIZŠ prizadevali k še tesnejšemu povezovanju z nevladnimi organizacijami, ki bodo nudile podporo izobraževanju za sistemsko vključitev prostovoljstva v vzgojni proces.

Kako je z raziskovalnimi tabori za nadarjene Zosove štipendiste? Kakšni so vaši načrti za poseg in ureditev področja dela z mladimi nadarjenimi učenci, dijaki, študenti? (Marija Mahne, UMMI, zavod za izobraževanje Koper).

Nadarjenim mladim je potrebno nameniti ustrezno pozornost, zato smo na MIZŠ skupaj z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti oblikovali Medresorsko delovno skupino za vzpostavitev Nacionalne strategije za delo z nadarjenimi učenci ter za prenovo Zoisovega štipendiranja. Naloga skupine je, da pripravi in obravnava predlog nacionalne strategije za delo z nadarjenimi učenci in dijaki, obravnava predlog sistemskih podlag za delo z nadarjenimi in za štipendiranje odličnosti ter obravnava predlog izhodišč za pripravo zakonskih sprememb. Skupina z delom še ni končala, vendar pa načrtuje nadgradnjo nacionalne usmeritve odličnosti v smislu podpore učiteljem in strokovnjakom pri odkrivanju, ocenjevanju in spodbujanju nadarjenih ter vzpostavitev in ohranitev mreže obstoječih projektov na področju nadarjenosti. Omenjene načrte si bomo prizadevali tudi konkretneje podpreti z ukrepi izhajajoč iz finančne perspektive 2014-2020.

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: David Lotrič; za mlad.si

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Intervjuji

Sorodni članki

Avtorji