“Mladi imajo dostop. Vedo, da lahko pri nas podatke preverijo!” Obširen intervju z generalno direktorico SURS Genovefo Ružić

IMG_7598
13 avg2015
3,131

SLOVENIJA – Organizacija združenih narodov je leta 2000 razglasila 12. avgust za mednarodni dan mladih predvsem z namenom osveščanja in opozarjanja javnosti in institucij na položaj, vlogo, pravice in dolžnosti ter probleme mladih. Združeni narodi uvrščajo med mlade osebe, stare od 15 do 24 let, Urad RS za mladino in Zavod RS za zaposlovanje pa tiste, ki so stari od 15 do 29 let. Ob tej priložnosti smo z namenom širokega pregleda in vpogleda v različne sfere življenja mladih pripravili obširen intervju z generalno direktorico SURS Genovefo Ružić. V kolikor poznamo dejstva in številke, potem lahko interpretiramo. Ob interpretaciji in zavedanju realnega stanja življenja mladih pri nas, lahko nato kreiramo in pripravljamo nove poti uspeha.

Kje v Slovenji živi največ in kje najmanj mladih? Je to podatek, ki se močno spreminja skozi leta, ali morda ni preveč drugačen od stanja, ki smo ga beležili ob osamosvojitvi?

IMG_7778

Intervju z generalno direktorico SURS Genovefo Ružić

Največ mladih, torej starih 14 do 29 let, živi v osrednjeslovenski statistični regiji. Ta regija je največja tako po številu prebivalstva kot tudi po deležu mladih, ta delež je 18,8 %, k čemur izrazito prispeva študentska populacija. Najmanjši delež mladih je v goriški statistični regiji (15,4 %). Konec leta 2014 je bilo med prebivalci Slovenije 335.499 mladih.

Glede na zadnje obdobje je pereče predvsem vprašanja odseljevanja. Kakšen je trend? Koliko mladih se je iz Slovenije izselilo v zadnjem letu, kakšen je trend zadnjih let? Koliko je takšnih mladih, ki so se k nam priselili?

V letu 2014 se jih je iz Slovenije odselilo 3.800, kar je več kot četrtina vseh odseljenih. Tako kot ostali odseljeni so najpogosteje odšli v Avstrijo, Nemčijo in na Hrvaško. Skupaj jih je v te tri države odšlo 1.600. V zadnjih nekaj letih število odseljenih mladih počasi narašča, delež mladih med vsemi odseljenimi pa ostaja približno enak. Lani se je v Slovenijo priselilo blizu 4.300 mladih, torej več, kot se jih je odselilo. Največ mladih priseljenih je prišlo iz Bosne in Hercegovine, Kosova in Hrvaške, skupaj 2.350. V zadnjih letih število priseljenih mladih počasi upada, prav tako upada delež mladih med priseljenimi iz tujine. Lani se je v Slovenijo priselilo blizu 4.300 mladih, torej več, kot se jih je odselilo.

Beg možganov? Če pogledamo izobrazbo selivcev, zlasti odseljenih slovenskih državljanov, vidimo, da bistveno ne odstopa od izobrazbene strukture prebivalstva. Velja, da je delež terciarno izobraženih približno enak kot med prebivalci s slovenskim državljanstvom iste starosti. Je pa med odseljenimi mladimi nekoliko več osnovnošolsko izobraženih in manj srednješolsko izobraženih.

IMG_7726

Generalna direktorica SURS Genovefa Ružić

Koliko je mladih, ki so delovno aktivni? Kakšna je stopnja brezposelnosti med mladimi? Koliko mladih dejansko dela preko študentskih napotnic? 

Ob pregledu absolutnih vrednosti, vidimo, da je bilo v 1. četrtletju 2015 delovno aktivnih 143.000 mladih, od katerih jih je 20.000 delalo prek študentskega servisa. To pomeni, da je stopnja delovne aktivnosti med mladimi v 1. četrtletju 2015 znašala 42,5 %, medtem ko je skupna stopnja delovne aktivnosti znašala 51,0 %. Stopnja brezposelnosti med mladimi je znašala 18,4 % in je bila za 8,6 odstotnih točk višja od povprečja, ki je znašalo 9,8 %. 

V katerem področnem sektorju najdemo zaposlenih največ mladih, v primerjavi z ostalimi zaposlenimi v enakem sektorju? In seveda, kje je zaposlenih najmanj mladih?

Če pogledamo absolutne vrednosti, je največ mladih (15 – 29 let) v 1. četrtletju 2015 delalo v predelovalnih dejavnostih (35.000 ali 16.5 % vseh delovno aktivnih v tej dejavnosti), gledano relativno pa jih je največ delalo v gostinstvu: 13.000, kar je pomenilo 31,2 % vseh delovno aktivnih v tej dejavnosti.

V zadnjem obdobju se nam zdi, da opažamo naraščanje zaključevanja šolanja po srednji šoli. Pa to kažejo tudi podatki?

Lahko bi rekli, da zaenkrat kaže, da gre trend v to smer. Ob prelomu stoletja je bilo v terciarno izobraževanje vključenih okrog 38 % 19-letnikov. V naslednjih letih je ta delež hitro naraščal, vse do študijskega leta 2012/13, ko je dosegel 54 %. V zadnjih treh letih pa podatki kažejo na počasno upadanje tega deleža. V tekočem študijskem letu je v terciarno izobraževanje vključenih 51% vseh devetnajstletnikov. Še vedno pa velja, da je zanimanje za terciarno izobraževanje večje med žensko kot med moško populacijo. Med vsemi 19-letnicami je bilo tako 58% študentk med moško populacijo iste starosti pa 45% študentov.

Vpliv nekoliko manjšega zanimanja za študij se na podatkih o izobrazbeni strukturi še ne pozna. Podatki namreč kažejo na višanje deleža prebivalcev s terciarno izobrazbo, predvsem med mlajšo generacijo. Leta 2011 smo beležili 26,4% oseb med 25. in 29. letom starosti, z doseženo terciarno izobrazbo,  ob popisu leta 2002 pa je bilo takih 20%. Na začetku leta 2014 pa je imelo terciarno izobrazbo 32% vseh v starostni skupini 25-29 let.

Kakšna je povprečna stopnja izobrazbe mladega Slovenca? So razlike med predstavniki fantov in deklet velike?

IMG_7801

Intervju z generalno direktorico SURS Genovefo Ružić

Pri starosti 19 let ima srednješolsko izobrazbo 72 % deklet in 55 % fantov. Do 25-ega leta starosti je višješolsko ali visokošolsko do-diplomsko izobrazbo doseglo 8.500 deklet in 4.900 fantov, kljub temu, da je deklet v starosti 20-24 let 3.200 manj kot fantov. Razlika je predvsem posledica večje vključenosti deklet v terciarno izobraževanje – v tekočem študijskem letu (2014/15) je v terciarno izobraževanje vključenih 56 % žensk med 19. in 24. letom starosti, med moškimi je v isti starostni skupini študentov 40 %. Če primerjamo terciarno izobrazbo vseh deklet in fantov do dopolnjenega 29-ega leta, pa se razlike samo še povečujejo (20.700 fantov in 36.900 deklet). Pri starosti 27 let ima že več deklet terciarno kot srednješolsko izobrazbo, medtem ko imajo fantje tudi pri starosti 29 let še vedno močno prevladujočo srednješolsko izobrazbo (6200 : 3550), razlika med terciarno in srednješolsko izobrazbo za dekleta znaša točno eno tretjino (6450: 4800) v korist terciarne izobrazbe.

Veliko več fantov kot deklet si do starosti 29 let tudi ne pridobi vsaj poklicne izobrazbe.

Kakšna je povprečna neto mesečna plača mladih v Sloveniji?

IMG_7663

Generalna direktorica SURS Genovefa Ružić

Po starosti razpolagamo s podatki za leto 2013, ko je povprečna mesečna plača mladih (15 – 24 let) znašala nekaj več kot 1.000 € in je bila za skoraj 35 % nižja od povprečja (15 +). V istem obdobju je bila povprečna bruto plača mladih moških za 6 odstotnih točk višja od plače mladih žensk.

Koliko mladih prejema štipendije?

Konec leta 2013 je 19 % dijakov in dobrih 25 % študentov prejemalo štipendijo; največ dijakov je prejemalo državno ali Zoisovo štipendijo, več kot polovica študentov pa je prejemala državno štipendijo. Tako jih je med vso šolajočo se mladino, to je 167.336 dijakov in študentov, 22,5 % prejemalo štipendije. Povprečna mesečna štipendija v Sloveniji za december 2013 je znašala 192 €. Štipendisti srednješolskega izobraževanja so prejeli na mesec povprečno 147 € (dijaki 156 €, dijakinje 138 €), štipendisti terciarnega izobraževanja pa povprečno 220 € (študenti 237 €, študentke 210 €). Podatkov za šolsko leto 2014/2015 še ni.

Še pred nekaj leti je veljalo, da se moški kasneje odločajo za poroke, kot ženske. Kako je pri mladih? Koliko mladih se dandanes še poroči in koliko od njih se odloči za razvezo?

Število sklenitev vseh zakonskih zvez v Sloveniji tudi sicer upada. Tako kot upada število porok, upada tudi število porok med mladimi. V letu 1988 je bilo starih od 15 do 29 let še 78,6 % ženinov in 88,2 % nevest. V letu 2014 pa je te starosti le še 35,6 % ženinov in 51 % nevest.  V letu 2014 pa sta bila ženin in nevesta v povprečju tudi za 7 let starejša, v primerjavi s podatki iz leta 1988.

Zakonsko določena starost za poroko v Sloveniji je 18 let, vendar se lahko, ob dovoljenju centra za socialno delo in privolitvijo staršev, poročijo tudi osebe mlajše od 18 let, ki pa ne smejo biti mlajše od 15 let. V Sloveniji je tako dovoljena minimalna starost ob poroki 15 let.

Kažejo statistični podatki porast ali upad mladih družin? Koliko od tega jih je enostarševskih in koliko ne?

IMG_7621

Intervju z generalno direktorico SURS Genovefo Ružić

Glede na vse kasnejše odločanje tako za poroko kot otroka ter ob upoštevanju stanovanjske in zaposlitvene problematike mladih v zadnjih letih je povsem razumljivo, da se je število mladih družin samo v devetih letih (od 2002 do 2011) zmanjšalo skoraj za polovico – iz 18.300 na 9.800. V tem obdobju se je najbolj zmanjšalo število družin poročenih mladih, še zlasti tistih z otroci, kar velja za oba spola (moški z 10.700 na 4.400, ženske z 24.000 na 9.600). Poroka torej za mlade ni dovolj privlačna, zato se je število moških v zunajzakonskih skupnosti z otroki že skoraj izenačilo s poročenimi moškimi z otroki (4.100), takih žensk pa je še enkrat več (8.043).

Enostarševske družine mater (10.200) so najbolj številčne in predstavljajo skoraj tretjino družin, v katerih mladi niso otroci, še enkrat več pa je v primerjavi z 2002 enostarševskih družin z očeti (1.247).

V kakšnih in kako velikih stanovanjih-hišah živijo mladi; so to lastniška stanovanja, najemniška ali pri starših in kdaj se osamosvojijo?

95% mladih živi v običajnih stanovanjih, ok. 5% pa v skupinskih nastanitvah, kjer gre večinoma (66%) za nastanitve v študentskih in dijaških domovih. (pri zaposlenih mladih osebah v skupinskih nastanitvah pa gre pretežno za  nastanitve v samskih domovih).V eno ali dvostanovanjskih hišah jih živi 67%, kar je podobno kot velja za celotno populacijo (68%). Mladi, ki ne živijo s starši, so večinoma (64%) uporabniki stanovanja, kjer živijo,  20%  jih je najemnikov, 16% pa lastnikov ali solastnikov stanovanja. Nekaj več kot pol (57%) jih je zaposlenih, sledijo študenti 12%. Med mladimi, ki živijo ločeno od staršev, je nekoliko višji delež žensk. Delež mladih, ki ne živijo s starši, se  s starostjo postopoma povečuje in pri 29-tih letih jih 35% ne živi skupaj s starši.

Koliko mladih ima dnevni dostop od IKT? Kako dostopajo do računalnika, interneta? Koliko mladih sploh dnevno uporablja internet? Se trend uporabe interneta med mladimi, predvsem preko mobilnega telefona, nadaljuje?

IMG_7665

Intervju z generalno direktorico SURS Genovefo Ružić

V 1. četrtletju 2014 je računalnik vsak oziroma skoraj vsak dan uporabljalo 90 % mladih (starosti 14 do 29 let). Enak odstotek mladih je vsak dan ali skoraj vsak dan prek računalnika ali mobilnega telefona dostopal do interneta. V spletnih družabnih omrežjih je redno sodelovalo 85 % mladih. 51 % jih je telefoniralo ali video telefoniralo s spletno kamero prek interneta.  60 % jih je odgovorilo, da so v zadnjih 12 mesecih nakupovali prek interneta.  Mladi e-kupci so najpogosteje prek interneta nakupovali obleko, športno opremo ipd. (62 %).

Kako je z ministrstvi, politiki, mediji, oziroma kdo je največji uporabnik statistike in njenih podatkov? Si želite, da bi katero ciljno skupino še bolj dosegli?

Uporabniki statističnih podatkov so zelo raznovrstni in težko rečemo, kdo je največji. Državna uprava je gotovo eden pomembnejših, saj je gotovo prva, ki mora svoje strategije oblikovati na osnovi statističnih podatkov. Zato smo se letos tudi vključili v program izobraževanj Upravne akademije (preko Ministrstva za javno upravo) in organiziramo brezplačna izobraževanja, na katera se lahko prijavijo tudi udeleženci izven javnega sektorja. Z mediji imamo stalne stike, organiziramo redne novinarske konference in novinarjem tudi sicer pri pripravi prispevkov pomagamo s podatki po naših najboljših močeh.

V zadnjem letu nam je uspelo doseči novo skupino uporabnikov in sicer preko našega Twitter računa (@StatSlovenija), kjer poleg uradnih statistik ponujamo tudi nekaj bolj “lahkih” vsebin – še vedno gre za uradne podatke, a izbrane za posamezne aktualne teme. Zelo smo veseli pozitivnega odziva, ki ga redno dobivamo od naših sledilcev.

Imate podatke koliko mladih uporablja podatke statističnega urada in v kakšne namene?

Poleg uporabnikov spletne strani, ki jih podrobneje ne moremo opredeliti, letno prejmemo skoraj 3000 povpraševanj po statističnih podatkih – po elektronski pošti, telefonu, pisno ali pa se uporabniki osebno oglasijo. Od vseh teh uporabnikov študenti, učenci in dijaki predstavljajo skoraj 20 %. Manjši delež so dijaki in učenci (2 % vseh uporabnikov), ki povprašujejo predvsem po podatkih v zvezi s prebivalci, ki jih potrebujejo za seminarske in maturitetne naloge. Najbolj jih zanimajo serije podatkov na ravni naselij, katerih glavni vir so popisi prebivalcev. Študenti, ki predstavljajo večji delež (18 % vseh) povprašujejo po različnih področjih, najbolj pa jih zanimajo podatki s področja prebivalstva, trga dela, kmetijstva, turizma in izobraževanja. Podatke potrebujejo predvsem pri pisanju diplomskih in magistrskih nalog.

Bi za konec še kaj dodali, kar smo morda pozabili? Morda posebno misel, idejo?

IMG_7544

Intervju z generalno direktorico SURS Genovefo Ružić

Pred svetovnim dnevom mladih smo, kot ste poročali, na svojih spletnih straneh objavili posebno objavo z izvlečkom iz Raziskovanja o dohodkih in življenjskih pogojih iz leta 2013, ki je pokazala, da so mladi v Sloveniji na splošno zadovoljni s svojim življenjem, ne pa tudi z družbenimi sistemi.

Na SURS se bomo še naprej trudili razvijati zaupanje mladih v statistične podatke ter jih naučiti, kako jih uporabljati tudi v vsakdanjem življenju. Morda še povabilo k uporabi Eurostatovega orodja “Mladi Evropejci”  – tam se lahko vsakdo z odgovori na anketna vprašanja primerja s povprečnimi podatki za Slovenijo in Evropsko unijo za področje družine, zaposlitve, prostega časa in uporabe interneta. Mladi Evropejci

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: David Lotrič, za mlad.si

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Intervjuji Nacionalno

Sorodni članki

Avtorji