Tadej Slapnik: Mladi bistveno drugače gledajo na svet

14 Jul2015
1,260

Tadej Slapnik je državni sekretar, zaposlen v kabinetu predsednika Vlade RS, pristojen za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud ter socialno podjetništvo. Že več let pomaga pri snovanju in zagonu več socialnih podjetij in delavskih zadrug v Sloveniji ter zagonu številnih drugih socialno-podjetniških pobud. Sodeloval je pri pripravi nacionalne Strategije razvoja socialnega podjetništva 2013–2016 ter njenega izvedbenega programa. Je univerzitetni diplomirani inženir strojništva. Pred nastopom položaja državnega sekretarja je bil zaposlen v Evropskem parlamentu kot asistent evropskega poslanca Iva Vajgla. Je ustanovitelj in generalni sekretar Slovenskega foruma socialnega podjetništva, aktiven tudi na mednarodni ravni. Spremlja tudi razvoj različnih pobud s področja podjetništva mladih in drugih ranljivih družbenih skupin. Med leti 2004 in 2009 je bil direktor Mladinskega centra Dravinjske doline.

Vaši začetki segajo na področje mladinskega sektorja. Kako to, kaj vas je pripeljalo do točke, da so se vaše aktivnosti tedaj osredotočale na delovanje znotraj in v okviru mladinskih struktur?

Že v zaključku srednje šole in kasneje, v začetku študija smo v našem okolju (Slovenjske Konjice) opažali, da ni bilo nobenih organiziranih aktivnosti za mlade; delavnic, športnega dogajanja, koncertov ipd. Zato smo začeli z osnovanjem študentskega kluba, ki se je nato po nekaj čaja oblikoval v Klub študentov Dravinjske doline. Tako smo počasi pričeli z organizacijo različnih projektov (športne, glasbene, kulturne). Po skupnem delu nam je uspelo tudi v družbi in okolici vzpostaviti pravo klimo, ki je bila podlaga tudi za otvoritev mladinskega centra leta 1999. Za financiranje,  ki je dajalo pravo stabilnost klubu, pa smo že takrat uspešno vzpostavili sistem študentskega servisa.

slapnik

Tadej Slapnik

Kako ocenjujete nabor kompetenc in znanj oziroma kaj je vam osebno prineslo delovanje v mladinskem sektorju?

Najbolj praktične izkušnje, ki sem jih preko tega dela pridobil so zagotovo organizacijske izkušnje, ki jih kot posameznik in v ekipi pridobiš preko organizacije različnih prireditev, projektov, delavnic. Naučiš in izpopolniš se v načinih kako kakšen projekt ustrezno prijaviti, kako komunicirati, kako prepričati lokalno okolje, morda tudi sponzorje oziroma različna podjetja. Verjetno najpomembnejše pa je, da se naučiš prevzemati odgovornost. Odgovornost na vseh področjih izpeljave in organizacije kateregakoli projekta. Z delom v mladinskem sektorju se uveljavljaš v lokalnem okolju, prepoznajo te po tvojem delu, efektivnosti in odgovornosti in na ta način si odpiraš vrata za prihodnost, ne glede na področje, na katerem boš deloval.

Kdaj, zakaj in kako ste potem vstopili v svet politike?

Na kratko, po spletu okoliščin in naključij. V tistem času (okoli leta 1997) sem vodil študentski klub in bil aktiven tudi na državnem nivoju organizacije študentskih klubov. Zgodilo se je, da smo bili izbrani kot organizatorji zaključne prireditve Veter v laseh za celotno Slovenijo. Takratni župan Janez Jazbec je nato uvrstil predstavitev točke Vetra v laseh na občinski svet. In tam sem videl celotno gradivo za občinski svet, kjer je bil tudi predlog proračuna. Tako sem prvič, od blizu videl kako se sredstva porazdelijo in katere aktivnosti financira občina. Področje mladih sistemsko seveda sploh ni bilo umeščeno, in po uspešno izvedeni organizaciji zaključne prireditve, smo začeli razmišljati o načinih za spremembe. Oblikovali  smo Neodvisno mladinsko listo in na volitvah leta 1998 postali druga največja skupina v občinskem svetu.

Danes tako glasen termin Strukturiran dialog ste sami vzpostavili že takrat. Kako ste začeli in kakšni so bili vaši načini delovanja v politiki na začetku?

Takoj po volitvah je občina takrat našla primerne prostore in jih v obdobju 4-5 mesecev preuredila. Tako se je odprl Mladinsko kulturni center v Slovenjskih Konjicah. Na občini smo takoj zagotovili tudi prve proračunske postavke. Z naše strani je bil predlagan tudi Odbor za mladino in pomagali smo občinski upravi z nacionalne ravni na lokalno raven prenesti način sofinanciranja mladinskih dejavnosti in programov za mlade, kakor tudi vse dejavnosti in projekte za mlade. Takrat nas je tudi situacija sama silila v iskanje možnosti za vzpostavitve delovanja mladih. Mogli smo si vzeti čas, se stvari naučiti in povezati mlade v iskanju pravih rešitev.

Vroèina

Simbolična fotografija

Na področju mladinskega sektorja in mladih v različnih oblikah delujete že praktično 25 let. Kako so se spremenile potrebe in stiske mladih v tem obdobju, v čem so razlike v težavah na tem področju? 

Ob pregledu tega obdobja opažam nekako 3 etape. Prvo desetletje kot neko postavljanje in vzpostavljanje resnih mladinskih struktur. Predvsem prvih mladinskih centrov.  Aktivno pridobivanje prostorov in napori v smeri prepoznavanja s strani Urada za mladino, prvi razpisi za pridobivanje statusov, ipd. Takrat je to nastalo iz potrebe, ker ni bilo prostorov za druženje  in za aktivno preživljanje prostega časa, kot smo to oblikovali. Prvi prostori in prve mladinske strukture so bile osnova za prve projekte, koncerte, delavnice. Kot drugo etapo prepoznam to mobilnost mladih, predvsem s programi Mladina, Mladi v akciji in takrat smo se izredno odprli navzven in naredili ogromno pri atraktivnosti za mlade. Tako smo dobili ogromno zelo kvalitetnih mladinskih aktivistov. Ko so šli mladi iz lokalnega okolja v tujino in so predstavljali svoj mladinski center, so se šele zavedli, da prihajajo iz okolja, ki ima  mladinske strukture bistveno kvalitetnejše kot v veliki večini ostalih evropskih držav. Zadnja etapa in potreba oziroma smisel, ki ga zdaj vidim v mladinskih strukturah pa je, da se aktivno vključijo v pomoč ali usmerjanje mladih pri zaposlovanju ali vstopu v podjetništvo. Da se razvijajo programi, ki se bodo borili proti temu problemu. Mladi namreč zdaj kljub odlični izobrazbi in zavidljivi razgledanosti enostavno ne pridejo do služb in to je ena glavnih prioritet danes.

Se obetajo v prihodnji finančni perspektivi kakšni novi razpisi na to temo, recimo za odprte Coworking prostore? 

Že letos se pripravlja interventen razpis na SPIRIT Slovenija, ki bo podprl tri pilotne Coworking prostore v Sloveniji, predvsem zato, da se izpostavijo 3 najboljše prakse.  Recimo Poligon v Ljubljani, Punkt v Trbovljah in pa v Mariboru v sklopu Tkalke, je pa res, da so tudi dobre prakse že znotraj mladinskih centrov, recimo Ajdovščina. Za vnaprej pa vlada pripravlja ukrep v sklopu strateškega projekta Spodbujanja socialnega podjetništva, zadružništva in ekonomske demokracije, ki bo podprl oblikovanje podpornega okolja, ki se razume kot kombinacijo mentorskih programov pri ustanavljanju, zagonu, rasti in razvoju socialnega podjetja in kooperativ z metodami coworkinga; te razpise pričakujemo z januarjem 2016.

Kako pa je pokrito področje novih oblik zaposlovanja?

Zelo pomembno za lokalno okolje je prejšnji teden sprejet CLLD program; lokalni razvoj, ki ga vodi lokalna skupnost. Program med drugim zajema področja zaposlovanja in vključevanja mladih, spodbujanje start upov in podjetništva. Ravno zdaj 33 lokalnih akcijskih skupin formira lokalne strategije razvoja in tu se lokalne mladinske organizacije zares lahko dobro vključijo. In te lokalne akcijske skupine bodo potem tudi financirale te projekte s 85% nepovratnih sredstev. Za vsako skupino bo na voljo 1,8 milijona evrov. Tudi Jamstvo za mlade že čaka na evropska sredstva, in ta s seboj prinaša področje inovativnih načinov zaposlovanja, kjer se bodo že na lokalnih in regionalnih ravneh razvijali številni programi. Tu je mladinski sektor prvi z infrastrukturo in znanjem, da na to odgovori.

Se mladi zavedajo pravega pomena socialnega podjetništva?

Kar zaznavamo je to, da mladi bistveno drugače gledajo na svet kot starejše generacije. Z aktivnostjo v družbi želijo vplivati na neke družbene spremembe in pozitivni učinki njihovega delovanja v podjetjih ali v družbi so bolj na prvem mestu kot pa uspešno podjetje. Ko spoznavajo socialno podjetništvo spoznavajo da je to tisto, s čimer lahko vplivajo na okolje in tako imajo dostojno delovno mesto; morda ne tako visoke plače, a imajo zadovoljstvo, da s svojim delovanjem in tudi s svojo službo, prejemajo tiste pozitivne učinke. Nek del mladih pa je še vedno precej neinformiran o socialnem podjetništvu in velikokrat vidijo, da je to nek denar, pridobljen z lahkoto za neke aktivnosti. Poudarjamo, da motivi morajo biti v tem, da nekaj kar vas moti v lokalnem okolju poskušate s podjetno dejavnostjo nekako spremeniti in pri tem karseda dobro izkoristiti ukrepe države in EU, ki jih na tem področju ponujata.

Zakon o nevladnem sektorju je v pripravi in veliko mladinskih organizacij deluje na tem področju. Kaj se pripravlja in kdo vse pripravlja zakon?

Celo poletje in jeseni bodo potekale javne razprave, tudi regijske. Vanje se velja vključiti in pri njih sodelovati. Najpomembneje se je zavedati, da je zakon v fazi priprav in se nanj lahko močno vpliva in se ga sokreira. Sektor mladinskih organizacij je specifičen že v tej smeri, da akterji, ko so na višku moči, morda niso več mladi in zaradi tega je verjetno treba ta sektor razumeti posebej in mu nameniti posebno pozornost. Da se lahko vzpostavlja in se ohranja neka kontinuieta z mladimi, ki na novo prihajajo.

 

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: delo.si

 

 

 

 

 

 

 

 

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Intervjuji

Sorodni članki

Avtorji