Jan Peloza: Alkohol je droga

jan-portret
07 maj2015
1,823

Jan Peloza je človek, ki mu zdrav način življenja pomeni veliko, kar je vplivalo tudi na to, da je na področju mladine in promocije zdravega življenjskega sloga aktiven že skoraj deset let. Diplomiral je na Fakulteti za računalništvo in informatiko, trenutno pa končuje podiplomski študij strateškega tržnega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede. Kot predsednik mladinske zveze Brez izgovora Slovenija in Alcohol Policy Youth Network-a je na področju javnega zdravja aktiven že od leta 2006. Kot vodja in mladinski delavec ima že več kot 12 let izkušenj, zanima pa ga predvsem zdrav življenjski slog in trajnostni razvoj. V preteklosti je bil tudi del ekipe trenerjev slovenskega programa Mladi v Akciji in Salto-youth.net. V prostem času (ko ga ima;) igra košarko, hodi v kino in se druži s prijatelji. Z njim smo klepetali o porabi alkohola in alkoholni politiki na slovenskem. V evropskem tednu mladih, ki poteka od 4. do 10.5. je Jan skupaj s svojo ekipo iz Alcohol Policy Youth Networka, katerega soustanovitelj je mladinska zveza Brez izgovora Slovenija, prejel nagrado Evropske komisije za najboljši mladinski Evropski projekt programa Mladi v Akciji v kategoriji srečanja mladih z odločevalci in oblikovalci politik. Slovenija je tako še enkrat lahko izjemno ponosna na dobre prakse mladinskega dela, ki prinašajo družbene spremembe. Te pa Slovenija še kako potrebuje.

Kakšna je kultura pitja med mladimi danes, če sploh lahko govorimo o kulturi? So se »trendi« pitja med mladimi kaj spremenili?
Trendi pitja alkohola med mladimi so bolj trendi napijanja, oz. prekomerne rabe alkohola med mladimi. Mladi vse prevečkrat pijejo z nameni prekomernega opijanja in ne z namenom druženja ali kulturnega pitja alkohola. Morda je to posledica nenehnega hitenja in velikih pričakovanj, ki mlade potiskajo preko njihovih meja in je vikend tisti čas, ko se ne znaš odklopiti drugače, kot tako. Tudi sam pijem in razumem ta pojav, ampak veliko vlogo pri tem igra ravno marketing alkoholnih izdelkov. Pitje in prekomerno uživanje alkohola naredi alkohol družbeno sprejemljiv, kar pa vsekakor ni dobra popotnica za prihodnost in mlade.

 

Slovenija je vinorodna pokrajina, pitje alkohola pa del slovenske folklore. Po podatkih raziskave Svetovne zdravstvene organizacije Slovenci dosegamo visoko mesto po količini popitega alkohola na prebivalca. Na prvi pogled se zdi, da so prizadevanja za omejevanje porabe alkohola kot sizifovo delo. Kateri so največji izzivi, s katerimi se spopadaš pri svojem delu?
Nekaj od tega res drži, kaj drugega spet ne. Vse učinkovite politike, tudi na drugih področjih, pomagajo pri reševanju težav, zato se tudi imenujejo učinkovite politike. Tukaj igra velik pomen alkoholna industrija, ki je v Sloveniji prisotna na vsakem koraku. Učinkovite prakse ji škodujejo, saj zmanjšujejo porabo, posredno pa jim nižajo dobiček. Profesor Richard Daynard iz Northeastern University-ja v Bostonu je povedal, da je pri vsaki politiki potrebno narediti preizkus »kričanja« industrije – če npr. v tem primeru alkoholna industrija in povezana podjetja »kričijo« ob neki zakonodaji, potem to pomeni, da je po vsej verjetnosti politika učinkovita.
Torej odgovor je na dlani: največji problem je ravno industrija, ki preži na vsakem koraku in skrbi, da se večletna prizadevanja zagovornikov strožjih politik na javnem zdravju zrušijo v prah z eno samo potezo, večinoma podprto in povezano s kakšno veliko sponzorsko pogodbo. Ampak smo na dobri poti, javnost vedno bolj razume, da hočemo samo preprečiti škodo, ki pa je v Sloveniji, da se izrazim z vašimi besedami, tudi folklorna. V cirozi jeter smo absolutni zmagovalci, verjetno pa tudi v nasilju za štirimi zidovi.

Za Slovenijo je značilna takoimenovana »mokra kultura«, kako znižati toleranco ljudi do pitja alkohola in prekomernega opijanja?
S tem, da jim pokažemo posledice. In razlago, da jim nihče noče vzeti iz roke priljubljene alkoholne pijače, ampak da se njihova svoboda konča takrat, ko je načeta svoboda nekoga drugega. Vsi se verjetno strinjamo, da ne sme biti tolerance do pijanih voznikov, opijanja v nosečnosti ali nasilja pogojenega z alkoholom. In to je tudi to, za kar se borimo.

Kjer ni vina, ni veselja je zapisal J. V. Valvasor. Ali se mladi danes res ne znajo zabavati brez alkohola?
Alkohol je »socialni lubrinkant« – otopi čute in sprosti zavore. To je tisto, kar nas žene k porabi alkohola. Na žalost se ne zavedamo, da je tudi alkohol droga. Nekaj časa nazaj je bila na spletnem družabnem omrežju Facebook skupina z imenom »Pij zdaj, ko si mlad, ker se potem temu reče alkoholizem«. Trideset let nazaj si tudi nihče ni upal predstavljati zabave brez cigaret – poglejmo danes: smo na dobri poti, da to razvado v Evropi izkoreninimo še v času naših življenj. Slišal pa sem tudi znane osebe, ki so rekle, da je kokain veselje. Ali jim bomo verjeli na besedo?

Kateri ukrepi bi bili potrebni za bolj učinkovito alkoholno politiko? Kako bi morali na zakonodajnem področju urediti oz. omejiti dostop do alkohola in tobačnih izdelkov?
Enostavno – na dva boleča načina za industrijo in enega za nas. Prepoved oglaševanja alkoholnih izdelkov brez izjem in zmanjšanje dostopnosti alkohola na vsakem koraku. Namreč trenutno lahko najdemo alkohol povsod, pogosteje kot kruh in mleko. Boleč način za nas pa je dvig cene alkohola.
Kako močne in vplivne so velike tobačne in alkoholne korporacije pri sprejemanju ukrepov na področju omejevanja porabe alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov.
Industrija, tako tobačna kot alkoholna, si prizadevata, da ukrepi na področju omejevanja dostopnosti alkohola in tobačnih izdelkov ne bi bili sprejeti. Javnosti želijo predstaviti, da so takšni ukrepi nepotrebni in neučinkoviti. Pri tem se pokaže velika homogenost zastopnikov gostinskih in hotelskih storitev, športnih klubov in zagovornikov intelektualne lastnine, ki se skupaj borijo proti spremembam, ki bi prinesle učinke na področju omejevanja porabe alkohola in tobaka.
Poslanci ZaAB-a so v parlamentarni postopek vložili predlog sprememb zakona o omejevanju porabe alkohola, s katerimi želijo omiliti prepoved točenja alkohola na športnih prireditvah.

Zagovorniki spremembe zakona vidijo v prepovedi točenja alkohola na prireditvah glavnega krivca za težave vrhunskega slovenskega športa. Alkohol kot gonilo razvoja slovenskega športa torej. Kaj porečete na to?

V kolikor je slovenski šport odvisen od financiranja alkoholne industrije je zabredel globoko v težave. Prav šport predstavlja enega od najučinkovitejših ukrepov in spodbud pri boju proti škodljivemu življenjskemu slogu in mlademu človeku ponuja zdravo okolje za razvoj. Alkohol v takšno okolje absolutno ne sodi. Kljub argumentu, da naj bi bilo točenje alkohola dovoljeno le polnoletnim osebam, so v praksi stvari bistveno drugačne. Raziskave so namreč pokazale, da kar 92% mladoletnih oseb v trgovini lahko kupi alkohol. Predlog ZaAB je čista manipulacija s strani alkoholne industrije, ker se zaveda, da to vpliva na toleranco do pitja alkohola. To je lep primer, kako alkoholna podjetja vplivajo na sprejemanje zakonodaje. Slovenskemu športu bi ta denar res koristil, a menim, da obstajajo drugačni načini financiranja. Rešitev vidim v namenski porabi trošarin za učinkovite preventivne ukrepe rabe alkohola med mladimi, v katere paše tudi športno udejstvovanje. Alkoholno industrijo v nobenem primeru ne moremo vključevati v reševanje problema porabe alkohola v Sloveniji, saj je ona ključni razlog za problem.
Veliko delujete na področju promocije zdravega življenjskega sloga in prehrane, zdravo prehranjevanje je v zadnjem desetletju postal pravi trend. Je ta trend moč zaznati tudi pri mladih?
Zdravo prehranjevanje je zelo popularno, težava pa nastane, ko posameznik v tem pretirava, za kar so dovzetni predvsem mladi. To ima za posledico obratne učinke od želenih. Primer pretiravanja z zdravim življenjskim slogom je ortoreksija, pretiravanje z zdravim prehranjevanjem, pri čemer posameznik pretirano obremenjuje svoje telo. V hitrem tempu današnjega življenja je napačna prehrana eden glavnih razlogov za številne zdravstvene težave in kronične bolezni, česar se premalo zavedamo. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da delček krivde nosi tudi država, ki ne preverja kvalitete hrane, ki jo subvencionira za šole in študentsko prehrano. S študentskim bonom je moč kupiti marsikaj, vključno z alkoholom.

Kakšno vlogo igrajo pri promociji zdravega življenjskega sloga mladinske organizacije?
Odločilno. Mladinske organizacije so najuspešnejša in najcenejša praksa pri promociji zdravega življenjskega sloga med mladimi. Ta potencial pa žal ni vedno popolnima izkoriščen, predvsem, ker ne prepoznavajo svoje vloge pri promoviranju zdravja med mladimi. Vendar se je potrebno zavedati posledic, ki jih imajo njihove aktivnosti na duševno zdravje.
Pomembno je tudi poudariti, da je več kot promocija zdravega življenjskega sloga v mladinskih organizacijah pomembno zavedanje o vplivu nezdravega preživljanja prostega časa na zdravje mladih. Mladinske organizacije bi morale postati glavne promotorke zdravega življenjskega sloga.

Kako pa sami negujete zdrav način življenja?
Vse do letos sem se ukvarjal s športom, vendar sem prišel do spoznanja, da mi to predstavil preveliko fizično obremenitev. Še naprej se z njim ukvarjam rekreativno. Ne uživam tobaka,poleg tega se večkrat letno za dlje časa popolnoma odpovem pitju alkohola. Vendar tudi sam nisem idealen,veliko stvari moram narediti še na področju premagovanja vsakodnevnega stresa in zdravega prehranjevanja.

 Pripravila: Urša Duplišak in Maja Drobne

Vir: Uredništvo mlad.si

 

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Aktualno Intervjuji

Sorodni članki

Avtorji