Intervju z Anno Juhola, Youth creating solutions for meaningful participation

anna
27 mar2015
1,134

Anna Juhola prihaja iz Finske. V mladinski sektor je vpeta predvsem preko organizacije Demo Finland, ki se ukvarja s politično participacijo mladih in s prizadevanji za krepitev predstavniške demokracije. Študirala je zgodovino in mednarodne odnose, zanima pa jo predvsem globalni razvoj, mir in varnost. Trenutno večino svojega časa namenja koordinaciji projekta Youth creating solutions for meaningful participation, ki povezuje aktivne mlade ljudi iz štirih držav, Finske, Slovenije, Bangladeša in Nepala. Navdušuje se nad arabskim jezikom, afriškimi plesi in zgodovino. Z njo smo se pogovarjali o delu z mladimi, o njeni osebni izkušnji z multikulturnim okoljem, o razvoju mladinskega dela, razmerah v mladinskem sektorju na Finskem in še marsičem.

Se lahko na kratko predstavite? Kdo je Anna in kaj počne v vsakdanjem življenju?
Sem 28 letna bivša študentka zgodovine in mednarodnih odnosov, ki jo zanima globalni razvoj, mir in varnost. Trenutno delam na področju demokratične podpore v nevladni organizaciji finskih parlamentarnih strank Demo Finland.

Kako ste povezani z mladinskim sektorjem?
Z mladinskim sektorjem sem se prvič srečala znotraj cerkvenega prostovoljnega mladinskega dela, trenirala pa sem tudi mladinsko košarkarsko ekipo. Trenutno me z njim povezuje organizacija v kateri delam, ki podpira mladinsko politično participacijo kot eno izmed oblik krepitve predstavniške demokracije. Zadolžena sem za koordinacijo projekta znotraj programa Erasmus+, ki združuje aktivne mlade iz štirih držav, Finske, Slovenije, Nepala in Bangladeša.

Kaj je glavni cilj organizacije Demo Finland in kako vključujete mlade v svoje programe?
Z izvajanjem in omogočanjem partnerskih projektov med finskimi političnimi strankami in političnimi gibanji si Demo Finland prizadeva za krepitev demokracije v novih in razvijajočih se demokracijah. Ena izmed prioritet je tudi participacija slabo zastopanih družbenih skupin, kot so mladi in ženske. V programih, ki so osredotočeni na mlade v naših partnerskih državah, je bistvena izgradnja kapacitet mladinskih političnih organizacij in mladinskih politikov ter krepitev medstrankarskega sodelovanja med mladimi. Znotraj Demo Finland deluje delovna skupina, v katero so vključeni predstavniki finskih političnih mladinskih in študentskih organizacij. Delovna skupina povezuje Demo Finland in te organizacije, vključena je tudi v načrtovanje in implementacijo Demo Finland projektov namenjenih mladim, delegacijskih obiskov in dogodkov na Finskem.

Se vam zdi mednarodno mladinsko delo pomembno?
Ja. Mladinsko delo skrbi za globalno ozaveščanje in omogoča spoznavanje različnih kulturnih kontekstov, kar je pomembno tako za Evropo kot tudi za druge dele sveta. Izmenjava izkušenj mladih iz različnih okolij vodi do novih pogledov in načinov reševanja izzivov, s katerimi se srečujejo mladi v različnih družbah.

Kaj menite o letu mednarodnega razvojnega sodelovanja? Lahko to pripomore k dvigu ozaveščenosti med Evropejci o državah globalnega juga?
Želela bi si reči, da je to tematsko osredotočeno leto odlična priložnost za dvig ozaveščenosti, vendar pa morajo biti stvari udejanjene tudi v praksi na ravni različnih držav, ciljne skupina pa morajo biti dobro povezane. Kadar je človek vpet v delo znotraj nevladnih organizacij se lahko kaj hitro zgodi, da spregleda kako so stvari vidne iz zunanje perspektive in ali ljudje sploh opazijo napore za spremembe.

V Nepalu in Bangladešu ste preživeli kar nekaj časa. Kako je to vplivalo na vaše dojemanje sveta?
Najprej pomislim na vse klišeje o tem, kako pričnemo zahodnjaki po takšni izkušnji ceniti stvari kot so tekoča voda, dobra internetna povezava in druge privilegije, ki jih uživamo samo zato, ker smo na primer rojeni na Finskem. Druga stvar je kliše o navdušenih, aktivnih in močnih domačinih, ki se borijo za boljšo prihodnost svojih držav. Po določenem času, ki sem ga preživela v multikulturalnem okolju, sem prišla do spoznanja, da moj način dela, pa naj se mi zdi še tako dober in superioren, ni edini način. Postopoma sem pričela preizpraševati lasten način gledanja na stvari. Pričela sem razmišljati zunaj ustaljenih okvirov in spoznala, da kljub temu, da mi moj način dela še vedno najbolj ustreza, morda ni edini, in da je na stvari moč gledati tudi iz drugih perspektiv. To mojo osebno izkušnjo je mogoče preslikati na vse vrste kulturnih spopadov in razvojnih okvirov.

Lahko naštejete nekaj dobrih praks projektov na Finskem, ki so povezani z mladimi in razvojnim sodelovanjem?
Po izkušnjah, ki jih imamo z mladinskimi projekti, v katere so bili vključeni udeleženci dveh evropskih držav in dveh azijskih držav, menim da je združevanje mladih iz različnih držav, ki si prizadevajo za skupni cilj, bolj plodno kot dvostranski študijski obiski in izmenjave. To mlade dela enake, nam pa pomaga, da se otresemo tradicionalnih odnosov med donatorjem in sprejemnikom, ki prevladujejo v razvojnem sodelovanju.

Kakšna se vam zdi prihodnost razvojnega sodelovanja in kakšna mladinskega dela na splošno?
Kar zadeva razvojnega sodelovanja, upam da bodo tradicionalne oblike na splošno postopoma zamenjale bolj globalne strukture in specifično bolj predstavniška, pluralistična demokracija, s katero upravljajo državljani sami, ki vodi v trajnostni razvoj in preprečuje konflikte. Prav mladi so tisti, ki bodo v prihodnje krojili politiko, zatorej upam, da bo globalno ozaveščanje, izobraževanje o miru in kritično razmišljanje o trenutni svetovni ureditvi vključeno v mladinsko delo.

Vir in foto: Uredništvo mlad.si

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Intervjuji

Sorodni članki

Avtorji