Intervju z novim predsednikom Mladinskega sveta Slovenije

Predsednik MSS, Tin Kampl.
21 jan2015
1,519

Tokratni intervju smo izvedli z novim predsednikom Mladinskega sveta Slovenije Tinom Kamplom, ki je funkcijo vodenja MSS prevzel 1. decembra 2014 za dvoletno obdobje. Njegova pot v mladinskem polju se je začela na lokalni ravni že v osnovni šoli, skozi srednjo šolo, še posebej pa v študentskih letih, pa je že nastopal v aktivnejši vlogi »ustvarjalca« (različna študentska društva, Mladi forum, delo na projektih in sodelovanje z MSS, predstavnik Sveta Vlade RS za mladino ter predsednik MSS).

V intervjuju nas je zanimalo, zakaj se je odločil kandidirati pa mesto predsednika, pogovarjali smo se o pogledih na preteklo delovanje ter novih izzivih in vlogah MSSja, ki čakajo novo vodstvo. Tina smo vprašali tudi za mnenje glede Nacionalnega programa za mladino, kako vidi sodelovanje z ostalimi nacionalnimi mladinskimi organizacijami in njegov pogled na stanje v mladinskem sektorju. Vabljeni k branju! 

Kako ste začeli in nadaljevali svojo pot v mladinskem sektorju?

V mladinski sektor sem najprej vstopil na lokalni ravni – v Slovenski Bistrici, kjer sem preko različnih aktivnosti sektor najprej spoznaval kot udeleženec. Pravzaprav v tistem obdobju nisem nikoli nastopal v vlogi »ustvarjalca«. To je bilo obdobje osnovne in srednje šole. V vlogo »ustvarjalca« sem počasi začel vstopat ob koncu srednje šole, začetek študija pa je bil tista točka preloma, če se pošalim, ko sem začel aktivneje participirati v mladinskem sektorju – na faksu v okviru študentskih društev in potem še v Mladem forumu, ki je kasneje, če pogledam iz današnje perspektive, postal moja matična organizacija. Od tam dalje pa se je moja pot v mladinskem sektorju iz leta v leto samo še stopnjevala, tako na nacionalni kot tudi na lokalni ravni. Na nacionalni ravni znotraj Mladega foruma, dela na projektih, MSS-ja, potem Sveta Vlade za mladino in sedaj kot predsednika MSS-ja. Na lokalni ravni pa ponovno v okviru raznih projektov, potem smo prevzeli iniciativo za ustanovitev mladinskega sveta, ki je bil na koncu tudi uspešno ustanovljen.

 Kaj je botrovalo vaši odločitvi, da ste se odločili kandidirati za predsednika MSS?

Različni dejavniki. Potem, ko sem se po volitvah pred dvema letoma že skoraj odločil, da se od MSS-ja poslovim, me je ponovno splet okoliščin pripeljal nazaj. Zakaj sem se na koncu odločil kandidirati? … to sem se tekom volitev večkrat vprašal tudi sam (smeh). Na koncu je verjetno prevladalo to, da sem zadnjih nekaj let spremljal delovanje MSS-ja, sodeloval na njegovih aktivnosti in tako videl, kako bi se določene zadeve lahko izvedlo drugače. V določenih trenutkih sem bil tudi kritičen. Ob tem so pa vzporedno rasle tudi ambicije in ko smo se v Mladem forumu in tudi z drugimi pred volitvami o tem pogovarjali ter me k temu nagovorili, je na koncu padla skupna odločitev, da poskusim in kandidiram.

Ves čas me je gnala želja, da želim ustvarjati drugačen MSS. MSS, ki bo kot organizacija močen kolikor bodo močne organizacije članice, s katerimi in med katerimi je potrebno okrepiti sodelovanje. MSS, ki bo prepoznaven v javnosti in ki ga bodo politični odločevalci dojemali kot kompetentnega sogovornika. 

 Kako vidite Mladinski svet Slovenije zdaj, ko imate aktivno oziroma bolje rečeno proaktivno vlogo v organizaciji?

Lagal bi, če bi rekel, da ga ne vidim nekoliko drugače, kot sem ga videl pred prevzemom funkcije. Vidim ga kot prostor priložnosti, ki jih moramo poiskati in izkoristiti. Nekatere se ponujajo tudi same in jih moramo samo zagrabiti, za druge je potrebno nekoliko več truda. Lahko bi rekel, da sem šele sedaj uvidel, kaj pomeni, ko si del organizacije kot je MSS, za katero stojijo mladinske organizacije, ki ustvarjajo legitimnost, ki jo MSS pri delu nujno potrebuje. Veliko je stvari, ki jih MSS lahko naredi, če se za njih odloči. Naslednji dve leti bomo te priložnosti iskali s ciljem zagotavljanja avtonomije mladih, razvoja mladinskega dela in razvoja mladinskega sektorja.

Ste si zastavili kakšne cilje, ki jih želite zasledovati v času vašega mandata in kakšna je vizija delovanja MSS v vašem mandatu?

Kandidiral sem z besedami, da mora MSS postati prava krovna mladinska organizacija, ki jo bo kot tako prepoznavala tudi širša javnost. V času mandata želim, da skupaj z ekipo MSS izgradimo ravno v to. Veliko energije bomo vložili v sodelovanje z organizacijami članicami, ki jih želimo čim bolj zmotivirati in jim MSS približati. Prav tako bomo veliko energije še naprej vlagali v zagovorništvo mladih, saj želimo biti konstruktiven, zanesljiv in prodoren zagovornik mladih, ki se ga sliši in je tudi upoštevan. K slednjemu zagotovo prispeva tudi položaj MSS-ja v javnosti, ki mora biti prepoznan kot močan akter znotraj svojega prostora. 


 
Kateri bodo vaši ključni projekti v letu 2015 na MSS in kako vidite sodelovanje z ostalimi nacionalnimi mladinskimi organizacijami?

Tradicionalno bomo tudi v letu 2015 izvedli projekt Prostovoljec leta, izvajali projekte strukturiranega dialoga, prav tako pa bomo v naslednjem letu izvajali projekt na področju priznavanje neformalnega izobraževanja. Poleg ostalih MSS-jevih projektov, kot je na primer Naj diplomska in magistrska naloga ter informacijske kampanje, vpeti bomo tudi nekatere druge projekte kot del nacionalnih ali mednarodnih partnerstev.

In, ja, če se dotaknem še sodelovanja z ostalimi nacionalnimi mladinskimi organizacijami v Sloveniji, moram priznati, da so pretekle izkušnje pokazale, da je sodelovanje potrebno in prinaša določene rezultate. Zagotovo si bomo prizadevali za ohranjanje obstoječih partnerstev in oblikovanje novih, s katerimi bomo glas mladih samo še okrepili. Včasih je pomembno tudi samo to, kakšno moč uspeš izkazovati navzven, oziroma če povem nekoliko drugače, kakšna armada stoji za tabo. Pri zagovorništvu želimo biti kompetentni zato si bomo prizadevali, da k sodelovanju povabimo tiste organizacije ali posameznike, ki lahko pripomorejo k kvalitetnejšemu in uspešnejšemu zagovarjanju mladih.

Zaradi moči in vpliva Mladinskega sveta Slovenije je verjetno pomembno, da se pri politiki delovanja organizacije vodi proces sprememb premišljeno in v skupno dobro. Kakšne spremembe pričakujete in ali so vam katera delovanja področja prioriteta v vašem mandatu?

Nekatere spremembe zagotovo bodo, ki pa bodo, kot je bilo omenjeno, narejene premišljeno s ciljem uresničevanja poslanstva Mladinskega sveta in zagotavljanja skupnega dobrega. O konkretnih spremembah raje ne bom govoril – saj veste: zarečenega kruha se največ poje. Bodo pa zagotovo šle v smeri, ki sem jih omenil že prej: krepitev sodelovanja z organizacijami članicami, ustvarjanje skupnih aktivnosti, učinkovito zagovorništvo, krepitev položaja MSS v javnosti …

 Kakšno je vaše mnenje o Nacionalnem programu za mladino in kaj je potrebno storiti na tem področju?

Nacionalni program je bil sprejet in ga imamo, takšnega kot je. Predstavlja pomemben okvir na področju mladih, ki ga moramo vsi v največji meri čim bolj izkoristiti. Kaj je na tem področju potrebno storiti je, da se čim prej oblikuje in sprejme izvedbeni načrt za naslednja leta, ki mora biti konkreten, ambiciozen in hkrati realen ter podprt s potrebnimi finančnimi sredstvi za uspešno in učinkovito izvajanje zastavljenih ukrepov. Sodelovanje bo pri slednjem zelo pomembno – predvsem medsektorsko sodelovanje na nivoju vlade, saj so mladinske politike prisotne praktično v vseh sektorskih politikah, prav tako pa tudi sodelovanje z mladimi, ki bomo lahko prispevali z našimi pogledi, našimi izkušnjami in našimi pričakovanji. Potem pa »akcija!«

  Kako vidite mladinski sektor zdaj in v prihodnje?

Vidim ga kot zelo pluralnega in heterogenega. Kar je dobro, ker pomeni, da mladim nudi potrebno širino za njihov razvoj. Je pa tudi res, da se moramo akterji v sektorju potruditi in znati, kljub svoji heteregonesti, pogovarjati in poenotiti, ko je to potrebno in ko se to od nas pričakuje. Del tega je sektor pokazal že na zadnjem posvetu na Brdu. Sektor tovrstna srečanja potrebuje, da se na njih pogovarjamo, da si lahko izmenjujemo stališča in da na koncu ponovno spoznamo, da se kljub vsemu vsi borimo za isto stvar. V prihodnje vidim, da bomo z redno »vajo« dosegli, da bo naš najmanjši skupni imenovalec vedno večji v dobrobit sektorja in mladih.

Za razvoj sektorja v prihodnje pa je potrebna zadostna finančna podpora, ki bo pripomogla k kadrovski in infrastrukturni krepitvi akterjev v sektorju in ki se bo rezultirala predvsem v kvalitetnejših programih za mlade. Preprečiti je potrebno prakso, v kateri si organizacije svoje preživetje zagotavljajo s prehajanjem od projekta do projekta, brez zagotovljenih osnovnih sredstev za samo delovanje organizacij, ki bodo zagotavljala dolgoročni razvoj sektorja. Sektor potrebuje varnost, ki bo zagotavljala nemoteno delovanje tudi v času menjevanja generacij v organizacijah, ki so za mladinski sektor še posebej izrazite.

Bi še za konec kaj dodali?

Morda samo to, ker smo ravno zajadrali v novo leto, naj bo leto 2015 uspešno in mladim naklonjeno J

Vir: Uredništvo mlad.si

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Intervjuji

Sorodni članki

Avtorji