Komentar Janje Hren, strokovne sodelavke Sindikata Mladi plus: Položaj mladih na trgu dela v Sloveniji

24 Dec2013
1,662

 

Sindikat Mladi plus je Sindikat študentov, dijakov in mladih brezposelnih. Sindikat deluje znotraj Svobodnega sindikata Slovenije (SSS), ki je eden izmed članov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Sindikat deluje proaktivno: zagovarja interese mladih pri pogajanjih za izboljšanje zakonodaje, hkrati pa z namenom izboljšanja zaposljivosti in zaposlenosti mladih organizira delavnice in predavanja ter izvaja individualna karierna in pravna svetovanja.

Konec novembra 2013 je bilo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje prijavljenih 119.313 brezposelnih oseb, kar je kar 7 odstotkov več kot lani ob istem času. 26,4 odstotka teh brezposelnih oseb so predstavljali mladi med 15im in 29im letom starosti (Vir: ZRSZ, november 2013). Ali drugače povedano – v Sloveniji je bilo novembra registriranih 31.499 brezposelnih mladih. Kljub temu, da številke pričajo o nevzdržnosti situacije na trgu dela za brezposelne mlade v Sloveniji, pa na mlade ne moremo gledati zgolj kot na številke. Gre namreč za posameznike, ki se srečujejo s številnimi individualnimi težavami, hkrati pa imajo skupen problem: svojo zaposljivost.

Trenutno se namreč nahajamo v obdobju, za katero je značilna slaba absorpcijska sposobnost gospodarstva – preprosteje povedano, ne odpira se dovolj delovnih mest za zaposlitev vsega delovno aktivnega prebivalstva. Zato imajo delodajalci pri izbiri delavcev večjo možnost izbire, posledično pa so večje tudi njihove zahteve. Tako na primer vse večje število delodajalcev pri iskanju delavca kot pogoj postavlja delovne izkušnje, vse večja pa je tudi doba delovnih izkušenj, ki jo zahtevajo. Te izkušnje pa mladi v nasprotju z drugimi skupinami težje pridobijo. Mladi so torej v tem kontekstu manj zaposljivi od drugih starostnih skupin. Mladi sicer pogosto že v času izobraževanja pridobivajo izkušnje (na primer s študentskim in prostovoljnim delom), vendar pa jih delodajalcih večinoma ne priznavajo tako kot formalnih izkušenj.
Ker se mladi zavedajo pomembnosti delovnih izkušenj, pa so za pridobitev le-teh nemalokrat pripravljeni storiti marsikaj – tudi opravljati neplačana, volonterska pripravništva. V Sindikatu Mladi plus se zavedamo, v kako težkem socialnem položaju se znajdejo ti mladi posamezniki, ki v želji po prvih formalnih delovnih izkušnjah opravljajo neplačano (volontersko) pripravništvo. Pri tem smo mnenja, da si za opravljeno delo vsak zasluži dostojno plačilo. Volontersko pripravništvo pa ne omogoča dostojnega preživetja.

Vendar pa se težave mladih na trgu dela ne končajo niti, ko se redno zaposlijo. Zaposlitvene možnosti mladih v Sloveniji so namreč v veliki meri začasne in prekerne in mladim ne nudijo zadostne socialne varnosti.

V Sloveniji je v prvi polovici leta 2012 delo za določen čas opravljala skoraj tretjina mladih, medtem ko je bilo v vsej delovno aktivni populaciji takšnih 16,7 % (Vir: SURS 30. oktober 2012). Leta 2011 pa je bilo med zaposlenimi mladimi kar 40 odstotkov tistih, ki so opravljali delo s krajšim delovnim časom (Vir: EUROFOUND, 2012). Pri zaposlitvenih oblikah mladih gre poleg pogodb za določen čas in krajši delovni čas, še za ostale negotove oblike dela: honorarna dela, agencijsko delo ter tudi za prisilne s. p.-je, kjer mladi izpolnjujejo vse obveznosti z naslova rednega delovnega razmerja pri enem delodajalcu, vendar pa si prispevke vseeno plačujejo sami – preko s. p-ja. Izpolnjujejo torej obveznosti delavca, medtem ko delavskih pravic nimajo. Zato pri tem, ko govorimo o položaju mladih na trgu dela, ne moremo govoriti samo o brezposelnosti ter nezaposljivosti mladih, temveč tudi o nekakovostnih zaposlitvah s pomanjkanjem delavskih pravic.

Sindikat Mladi plus ob tej priložnosti vsem želi čim več kakovostnih zaposlitev v letu 2014.

 

 

Vir: Veronika Baša, Kud Mreža

Sorodni članki

Avtorji