Intervju s Teo Jarc – novoizvoljeno predsednico Mladinskega sveta Slovenije

28 dec2012
1,732

Mladinski svet Slovenije je krovno združenje mladinskih organizacij, ki delujejo na nacionalnem nivoju. V začetku letošnjega oktobra, je Tea Jarc po štiriletnem mandatu zamenjala Kamala Izidorja Shakerja na mestu predsednice MSS. O njenem delu, pogledih na mladinski sektor in pričakovanjih smo ji zastavili nekaj vprašanj.

 

Foto: osebni arhiv Tee Jarc

 

1. Kako se počutite na mestu predsednice Mladinskega sveta Slovenije? Kako se soočate z vsakodnevnimi izzivi, ki vam jih to delo prinaša?

Na Mladinskem svetu Slovenije sem aktivna že kar nekaj let, v prejšnjem mandatu sem bila tudi podpredsednica MSS za mednarodno sodelovanje, sedaj pa se kot predsednica počutim še bolje in nasploh odlično. S kandidaturo za to pozicijo sem se zavedala resnosti in odgovornosti, ki jo ta položaj prinaša, kar se tudi vsakodnevno potrdi. Delo ni vedno lahko, ampak mi je v izziv in je zaradi svoje raznolikosti izjemno zanimivo. Praktično vsak dan se na področju mladih zgodi nekaj novega, ali pa smo na MSS tisti, ki ustvarjamo mehanizme za to, da bomo tudi mlade uvrstili na politično agendo odločevalcev.
Vsakodnevnih izzivov se lotevam predvsem s tem, da izhajam iz svojih izkušenj, ki sem jih v vseh letih v mladinskem organiziranju pridobila. S tem, da svoje znanje na vsakem koraku izpopolnjujem ter seveda z odlično ekipo Kolegija – podpredsednic in podpredsednikov – ter pisarne, ki je strokovni mehanizem MSS.

 

2. H kakšnim ciljem stremite v svojem mandatu?

Prioriteta delovanja so seveda naše organizacije članice, saj je Mladinski svet krovna organizacija nacionalnih mladinskih organizacij. Le tem želimo omogočiti prostor in sredstva za razvoj lastnega poslanstva ter seveda odpreti možnosti za še tesnejše sodelovanje z MSS in ostalimi organizacijami s katerimi sodelujemo.
Tako našim organizacijam, kot samemu MSS je skupno, da delujemo po principu neformalnega izobraževanja ter s tem razvijamo mladinsko delo. Priznavanje učinkov mladinskega dela in neformalnega izobraževanja ter razvoj novih metod in izobraževanj, tako krepi mladinski sektor ter mu daje veljavo, kot si jo zasluži.
Ob tem je primarno poslanstvo MSS zagovorništvo; tako mladinskih organizacij kot mladih nasploh. Mlade moramo začeti naslavljati in politika mora predvidevati posebne ukrepe za zagotavljanje avtonomije mladih. Na področju zagovorništva se tako zavzemamo za oblikovanje in implementacijo ukrepov, ki bodo mladim omogočali avtonomijo in lažji prehod v samostojno odgovorno osebo.
Ob tem se mora prepoznati MSS kot legitimnega zastopnika in zagovornika mladih; tako s strani odločevalcev, mladih samih ter seveda tudi širše javnosti. MSS ima namreč zelo dobro razdelano vsebino ter predloge ukrepov za izboljšanje stanja mladih, ki pa so na žalost velikokrat prezrti ali preslišani.
V mlade in mladinske strukture je potrebno vlagati; za osnovno in trajnostno delovanje organizacij je tako potrebna tudi finančna in kadrovska krepitev, tako da si bomo na MSS prizadevali za krepitev naše organizacije, vseh organizacij članic in mladinskega sektorja na splošno.

 

3. Imajo politični odločevalci dovolj posluha za mlade?

Na žalost se bojim, da ne družba ne politični predstavniki niti ne poznajo dovolj dobro položaja mladih in s tem tudi ne kažejo razumevanja in posluha za mlade. Mlade se premalokrat obravnava kot tiste, ki smo resni, odgovorni, aktivni državljani, ki vemo, kaj želimo doseči ter smo tisti, ki prinašajo razvoj in napredek družbe.
Škoda je, da se pravi čas ne prepozna nujnosti, da je v mlade in v izboljšanja stanja mladih potrebno vlagati; drugače lahko to vodi v več izgubljenih generacij, v beg možganov, pozno doseganje avtonomije mladih in to v socialno izključenost. Vlaganje in oblikovanje ukrepov za naslavljanje problematike mladih se izplača sedaj, predvsem pa tudi v prihodnosti celotne družbe.

 

4. Bili ste članica delovne skupine YFJ za področje Razvoja mladinskega dela. Kako je s tem razvojem na območju EU in kako pri nas? Je mladinsko delo dovolj razvito?

Preko poziva v delovne skupine Evropskega mladinskega foruma (YFJ) sem bila na predlog MSS izbrana za delovanje na področju razvoja maldinskega dela, kjer smo se v skupini osredotočali predvsem na osveščanje o pomenu mladinskega dela ter krepljenje mladinskih struktur v različnih državah.
Mladinsko delo je zelo različno razvito po evropskih državah; od tega, kakšne oblike mladinskega dela obstajajo, do tega, kdo vse je akter mladinskega dela in seveda do tega, kako je mladinsko delo priznano in/ali tudi pravno definirano.
Nekatere države imajo ta področja izjemeno dobro razvita in tudi opredeljena, medtem, ko predvsem v državah jugo-vzhodne Evrope niti ne poznajo še istih struktur kot drugod. Zato je bil velik del našega delovanja usmerjen prav v področje JV Erope oz. Balkan, kjer smo na terenu spodbujali ustanovitev in zagotavljanje trajnostnega delovanja krovnih nacionalnih struktur oz. nacionalnih mladinskih svetov.
Slovenija lahko velikokrat na področju mladinskega dela služi kot primer dobre prakse, saj ima to področje relativno dobro razvito, ob tem pa tudi pravno priznano; področje delovanja mlaldinskih svetov (in s tem tudi MSS) namreč opredeljuje Zakon o mladinskih svetih (ZMS), področje mladih in mladinskega organiziranja pa Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS). Prav tako razvejanost različnih aktivnosti in oblik organiziranja kaže na pestrost mladinskega sektorja v Sloveniji.
MSS je leta 2011 izdal prvo knjigo Mladinsko delo v teoriji in praksi, ki je prva knjiga v Sloveniji s področja maldinskega dela ter ena redkih takih publikacij tudi na evropski ravni.
Na ravni EU je najpomembnejši dokument, ki opredeljuje mladinsko delo Resolucija Sveta Evropske Unije iz leta 2010, ki lahko služi kot izjemna osnova, potrebno pa jo je implementirati.
Vendar pa je ob tem še vedno žalostno, da nekatere države in odločevalci še vedno ne vedo, kaj sploh je mladinsko delo in ga povezujejo z obliko zaposlitve za mlade oz. študentskim delom. Mladinsko delo seveda ni oblika zaposlitve, je pa z zaposlovanjem povezan na način, da akterji mladinskega dela pridobivajo znanja in kompetence, ki jih iščejo tudi delodajalci in so zato mladi, ki imajo izkušnje s področja maldinskega dela veliko bolj zaposljivi.
In ravno to je tudi eno izmed glavnih sporočil, ki mora doseči širšo javnost in mora spodbujati k nadaljnjemu razvoju mladinskega dela, ki pa mora biti tudi priznano.

 

5. Kaj pa menite o nacionalni strategiji za mlade? Kdaj bo do nje prišlo, se bo implementirala? Lahko mladi kaj storimo za njeno implementacijo?

Nacionalni program za mladino (NPM) predstavlja pomemben strateški dokument, kjer se naslavlja vsa področja mladih in mladinskega organiziranja. Izvedbeni načrt NPM je pa tisti praktični oz. operativni del , ki naj bi v praksi poskrbel za resnično implementacijo NPM, vendar ta še ni pripravljen. NPM naj bi bil konkreten in merljiv, moral bi pa biti že zdavnaj sprejet, tj. konec leta 2011, kot je določeno v ZJIMS.
S sprejetjem NPM se zamuja že več kot eno leto. Trenutno naj bi bil v fazi medresorskega usklajevanja, v začetku leta pa naj bi bil sprejet v parlamentu.
Mladinski svet Slovenije je pri njegovem oblikovanju sodeloval praktično od začetka ter tudi v vmesnih fazah in v času javne razprave predlagal dopolnitve. Medresorsko usklajene oz. končne verzije do sedaj še nismo videli. Ko bo le-ta pripravljena je potrebno nato preveriti, če je resnično oblikovan v skladu s potrebami mladih in mladinskega sektorja. Prav tako naj bi se ravno implementacija NPM zagotovila tudi s sredstvi nove finančne perspektive EU, ki je tudi v fazi pripravljanja, tako da bi se morali ti dokumenti dopolnjevati.
Mladi namreč ne potrebujemo še enega »lepo napisanega« dokumenta. Potrebujemo resnične ukrepe, ki bodo spremenili trenutno stanje in koristili mladim.
Zato bomo morali k temu težiti ves čas; tako mladinske organizacije, organizacije za mlade in mladi na splošno. NPM je namreč dokument, ki opredeljuje prihodnost vseh mladih in družbeni razvoj.

 

6. V preteklosti ste veliko delovali na mednarodnem področju. Zakaj se vam zdi, da je mednarodna dimenzija pomembna? Kaj je tisto, zaradi česar bi prav vsi mladi morali imeti (krajše ali daljše) mednarodne izkušnje?

Kljub temu, da se zdi dogajanje na mednarodnem področju in predvsem evropska politika včasih oddaljena in, da njeni učinki niso vedno direktno videni, je mednarodno sodelovanje in mednarodna politika izjemnega pomena, učinki pa še kako pomembni tudi za nacionalne in celo lokalne ravni. Na ravni EU se bo ravno v prihodnjem letu zaključilo oblikovanje prihodnje finančne perspektive, ki igra zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju finančnih sredstev tudi za mladinski sektor. Ob tem se pripravljajo tudi spremembe programa Mladi v akciji, ki je ogromno pripomogel k razvoju mladinskega dela v Sloveniji in –zaradi nezadostnih nacionalnih finančnih firov- predstavlja enega najpomembnejšega (so)financerja mladinskih dejavnosti.
Za razvoj organizacije in načina dela izmenjava dobrih praks in izkušenj predstavlja možnost spoznavanja in implementacije dobrih primerov na nacionalni ali lokalni ravni ter s tem predstavlja nadgradnjo in napredek,
Ob tem pa ima tudi individualna izkušnja posameznika v tujini neprecenjivo vrednost; mladi, ki so imeli priložnost mednarodne izkušnje (kratkotrajne, ali daljše), so s tem pridobili znanja in izkušnje, ki se jih v domačem okolju ne more. Prav tako mednarodno in medkulturno okolje povečuje strpnost, odprtost ljudi, spodbuja sprejemanje drugačnost, ustvarja priložnost medkulternega dialoga in nudi ogromen spekter neizmernih priložnosti za odkrivanje drugačnosti; ljudi, jezikov, kultur, oblik dela in okolja.
Mislim, da vsak, ki je že doživel mednarodno izkušnjo lahko potrdi pozitivne učinke tega.

 

7. Kakšna je vizija Mladinskega sveta Slovenije v prihodnosti?

MSS bo združeval raznovrstne mladinske organizacije in s tem postal prepoznan kot legitimen in reprezentativen zagovornik in zastopnik mladih- pri svojih organizacijah članicah, pri odločevalcih, maldih nasplošno ter širši javnosti.
Na področju mladinskega dela bo katalizator dela v stebru neformalnega izobraževanja; združeval primere dobrih praks, področje razvijal in s prakso nudil podporo mladinskim organizacijam.
Mladinski svet Slovenije bo postal ključen partner in sogovornik odločevalcem. Ob tem se bo vključeval v vse faze oblikovanja predlogov in ukrepov s področja mladinske politike in zakonodaje, ki se tiče mladih ter tudi sam postavljal teme mladih na politično agendo odločevalcev.

 

8. Kaj bi svetovali mladim, ki so na poti v odraslost vse prevečkrat odrinjeni na rob, brez izkušenj, možnosti za delo, brez sredstev za normalno osamosvojitev?

Mladim bi predvsem svetovala naj ne izgubijo svojega zagona, vztrajnosti, kreativnosti in inovativnosti. Naj vedno iščejo nove priložnosti in jih tudi sami ustvarjajo.
Vendar pa sem mnenja, da je tu potrebno svetovati predvsem odločevalcem; saj nismo mladi tisti, ki smo problem. Mladi se želimo izobraževati, iščemo zaposlitve, želimo biti aktivni v družbi, se osamostvojiti in prispevati k razvoju kot avtonomni odrasli. Vendar pa je problem ravno v tem, da nam trenutno stanje tega ne omogoča v zadostni meri. Zato je tu predvsem nasvet za odločevalce, da naj mlade smatrajo kot rešitev in naj zagotovijo okolje, v katerem bo mlada oseba lahko prešla v avtonomno odraslo osebo.

 

9. Bi za konec radi še kaj dodali…?

Morda samo še to, da si na MSS želimo še tesnejšega povezovanja z različnimi mladinskimi organizacijami oz. organizacijami, ki delujejo v mladinskem sektoru ter, da bi enkrat za vselej mladinski sektor stopil skupaj ter SKUPAJ premikal gore v korist vseh mladih v RS.

 

Vir: Uredništvo Mlad.si
 

Sorodni članki

Avtorji